Sreda, 20. januar 2021 - 22:51

Zunanja politika/EU

Novi predsednik ZDA: Poslanci upajo, da prihaja nova zora v čezatlantskih odnosih

Bruselj, 20. januar 2021 (MOREL)- Poslanke in poslanci evropskega parlamenta so inavguracijo Joeja Bidna pozdravili kot priložnost, da Evropa okrepi vezi z ZDA pri spopadanju s skupnimi izzivi ter grožnjami demokratičnemu sistemu. Poslanke in poslanci so v sredo zjutraj razpravljali o inavguraciji Joeja Bidna za novega predsednika ZDA ter o političnih razmerah v ZDA s predsednikom Evropskega sveta  Charlesom Michelom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je razpravo odprl z besedami: “Danes imamo priložnost obnoviti naše čezatlantske odnose, ki so v zadnjih štirih letih zelo trpeli. V tem obdobju je svet postal bolj kompleksen, manj stabilen in manj predvidljiv. Bolj kot kdaj koli moramo Evropejci svojo usode vzeti trdno v svoje roke, da bi ubranili naše interese ter promovirali naše vrednote. Skupaj z ZDA moramo biti branik na pravilih temelječega mednarodnega reda, delovati moramo za mir, varnost, blaginjo, človekove pravice ter enakost spolov.”

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je nadaljevala: “Evropa ima zdaj prijatelja v Beli hiši in je pripravljena na nov začetek s svojim najstarejšim in najbolj zaupanja vrednim partnerjem. Prizadevati si moramo za globalne spremembe na podlagi skupnih vrednot”, na področjih demokracije, podnebnih sprememb, odzivanja na pandemijo ter digitalizacije. V zvezi z napadom na Kapitol ter s sovražnim govorom in dezinformacijami, ki se širijo po družbenih omrežjih, je von der Leyenova pozvala k sodelovanju z ZDA pri regulaciji tehnoloških gigantov. “Nebrzdano politično moč internetnih gigantov je treba omejiti”, saj mora njihovo delovanje diktirati zakonodaja in ne “arbitrarne odločitve direktorjev v Silicijevi dolini”, je dejala.

Regulacija tehnoloških gigantov, boj proti populizmu in spopadanje s skupnimi izzivi

Manfred Weber (EPP, Nemčija) je poudaril, da “je danes dan upanja. Štiri leta delitev družbe so zdaj za nami”. Kot je dodal, EU ne sme pridigati ZDA, saj ima tudi sama enake probleme. “Družbeni mediji poudarjajo ekstremna stališča. Velika tehnološka podjetja potrebujejo jasna pravila - služiti morajo družbi”. Prav tako je pomembno resno vzeti skrbi Trumpovih podpornikov, je še dejal Weber. “Zaščita meja ne pomeni ekstremizma. Skupaj ubranimo naše skupne vrednote in institucije”, je sklenil.

“Ignoriranje neenakosti lahko pripelje do hudih pretresov, kot sta v zadnjih letih brexit in trumpizem”, je dejala Iratxe García Pérez (S&D, Španija), ki je menila da so vse, tudi najmočnejše demokracije, ranljive. Grozljive scene napada na Kapitol kažejo, da “se moramo boriti proti dezinformacijam”. Kot še en skupen izziv za EU in ZDA je navedla obnovo multilateralizma ter zagotavljanje spoštovanja pravic ter demokratičnih institucij.

“Napad na Kapitol ima znane korenine”, je menil Dacian Ciolos (Renew, Romunija). “Populizem, zasledovanje individualnih interesov na javni funkciji, polarizacija in velike laži, ki so nastajale in se širile z najvišjega položaja v državi. Nobena demokracija na svetu ni imuna na tovrstne nevarnosti”, je dejal. Danes imamo “priložnost, ki je ne smemo izpustiti. Zavihati moramo rokave ter preoblikovati naše partnerstvo (…) in najti skupno vizijo spopadanja s skupnimi izzivi” kot so zmanjševanje trgovinskih napetosti, boj proti podnebnim spremembam ter pristop do digitalnih gigantov, je dodal.

Jerome Riviere (ID, Francija) je dejal, da je napad na tempelj ameriške demokracije neopravičljiv. Obsodil je blokado aktualnega demokratično izvoljenega predsednika s strani skoraj vseh socialnih medijev, ki so tako kršili osnovno demokratično načelo svobode izražanja. Po njegovih besedah poraz Donalda Trumpa ne spreminja politične agende ZDA, ki je “vladati ljudem po svetu”.

Ska Keller (Zeleni/EFA, Nemčija) se je zavzela za ohranitev temeljnih svoboščin ter pravne države. Dogodki na Kapitolskem griču so bili neposreden rezultat Trumpovega spodbujanja ter “štirih let dnevnih laži ter prezira do dejstev”. Vprašala se je , ali je Evropa varna pred populizmom in demagogijo, pred dezinformacijami ter napadi na pravno državo, pri čemer je izpostavila kampanjo za brexit, “ki je bila polna očitnih laži in lažnih obljub”, na “neverjetno nespoštovanje pravice žensk do svojega telesa” s strani poljske vlade, ter na “sistematično demontažo pravne države na Madžarskem, ki jo izvaja Viktor Orban”.

Derk Jan Eppink (ECR, Nizozemska) je opozoril pred utišanjem javne razprave s strani tehnoloških gigantov ali politikov, pri čemer je priznal, da “velika tehnološka podjetja zlorabljajo svoj prevladujoč položaj. Njihovo moč je treba oslabiti”. toda medtem ko so demokrati  “travmatizirani po štirih letih Trumpa, […] se mora nova administracija izogibati kriminalizaciji drugače mislečih. Postavljanje neprijetnih vprašanj je srčika demokracije,” je dodal.

Martin Schirdewan (Levica, Nemčija) je dejal, da so štiri leta Trumpove vlade spodkopala zaupanje v demokracijo, ki jo je treba obnoviti ter okrepiti. Novi ameriški predsednik mora prav tako pokazati pripravljenost za nov začetek v čezatlantskih odnosih, je dodal, in pri tem posebej izpostavil zahteve Levice: vrnitev k multilateralizmu, skupna politika na področju ukrepov proti podnebnim spremembam ter skupno delovanje za mir v svetu. To so sporočili iz predstavništva evropskega parlamenta v Sloveniji. (konec)

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
   123456789101112131415161718192021222324252627282930
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej

Seniorske novice