Torek, 26. maj 2020 - 21:44

Zunanja politika/EU

Večine državljanov je zelo finančno prizadela epidemija koronavirusa

Bruselj, 26. maj 2020 (MOREL)- Raziskava, ki jo je konec aprila naročil evropski parlament, kaže, da se je večina državljanov EU (58 %) v obdobju od začetka krize COVID-19 znašla v finančnih težavah. Državljani so v raziskavi izrazili željo, da bi Evropska unija imela več pristojnosti za spopadanje s krizami, kot je pandemija novega koronavirusa. Skoraj sedem od desetih vprašanih (69 %) si želi močnejšo vlogo EU v boju proti krizi COVID-19. Skoraj šest od desetih vprašanih je nezadovoljnih s solidarnostjo med državami članicami v času pandemije. 74 % anketirancev je že slišalo za ukrepe ali aktivnosti EU v odzivu na pandemijo, vendar pa je zadovoljnih z njimi samo 42 % anketirank in anketirancev.

EU bi morala izboljšati skupna orodja za reševanje kriz, kot je COVID-19

Približno dve tretjini vprašanih (69 %) se strinjata, da bi “EU morala imeti več pristojnosti za spopadanje s krizami, kot je pandemija novega koronavirusa”. Manj kot četrtina vprašanih (22 %) se s tem ne strinja. Državi, kjer je podpora najvišja, sta Portugalska in Irska, najnižja pa je na Češkem in Švedskem.

V Sloveniji je delež vprašanih, ki se strinjajo, da bi EU morala imeti več pristojnosti, 67 %.  Četrtina anketirancev se s tem ne strinja.

Evropski državljani so si v odzivu na pandemijo želeli, da bi se EU osredotočila predvsem na zagotavljanje zadostne medicinske opreme za vse članice Unije, zagotavljanje sredstev za raziskave za razvoj cepiva, neposredno finančno podporo državam članicam in izboljšanje sodelovanja na znanstvenem področju med državami.

Poziv k oživitvi evropske solidarnosti v času krize

Anketiranke in anketiranci so izrazili močan poziv k solidarnosti med državami članicami v boju proti pandemiji - 57 % jih ni zadovoljnih s trenutnim stanjem solidarnosti, 22 % med njimi je izbralo odgovor “sploh nisem zadovoljen”. Zadovoljna je le tretjina vprašanih (34 %), kar je najbolj moč opaziti na Irskem, Danskem, Nizozemskem in Portugalskem. Med najbolj nezadovoljnimi so bili vprašani iz Italije, Španije in Grčije, sledijo jim državljanke in državljani Avstrije, Belgije in Švedske.

V Sloveniji je 42 % vprašanih zadovoljnih z izkazano solidarnostjo med državami članicami, 49 % pa nezadovoljnih.

Vprašani ukrepe EU poznajo, vendar menijo, da niso zadostni

Trije od štirih vprašanih iz vseh anketiranih držav pravijo, da so že slišali, videli oziroma prebrali o ukrepih EU v odzivu na pandemijo COVID-19. Tretjina vprašanih (33 %) tudi konkretno pozna ukrepe. Približno polovica (52 %) vprašanih je takšnih, ki vedo za ukrepe EU, vendar pa z njimi niso zadovoljni. Zadovoljnih je le 43 %, največ na Irskem, Nizozemskem, Danskem in Finskem. Stopnja nezadovoljstva je najvišja v Italiji, Španiji in Grčiji, precej visoka pa je tudi v Avstriji in Bolgariji.

 

V Sloveniji je skoraj 77 % odstotkov vprašanih že slišalo za ukrepe EU v boju proti novemu koronavirusu, 32 % izmed njih pa tudi konkretno ve, kakšni so ti ukrepi. Z ukrepi je zadovoljnih 47 % slovenskih anketirank in anketirancev, enak je tudi odstotek Slovenk in Slovencev, ki so izrazili nezadovoljstvo.

Šest od desetih državljank in državljanov se v krizi spopada s finančnimi težavami

Več kot polovica anketirank in anketirancev (58 %) je navedla, da se od začetka pandemije  spopadajo z osebnimi finančnimi težavami. Tretjina je navedla, da se spopadajo z izgubo dogodka, 23 % z brezposelnostjo oziroma delno brezposelnostjo. 21 % vprašanih je svoje osebne prihranke porabilo prej, kot so načrtovali. 14 % jih je navedlo, da imajo težave pri plačevanju najemnin, položnic in odplačevanju bančnih posojil. 9 % vprašanih se srečuje s težavami pri zagotavljanju ustreznih in kakovostnih obrokov. Vsak deseti anketiranec je moral za finančno pomoč zaprositi družino oziroma prijatelje, 3 % sodelujočih v anketi pa so morali razglasiti stečaj.

Za anketiranke in anketirance na Madžarskem, v Bolgariji, Grčiji, Italiji in Španiji obstaja večja verjetnost, da se srečujejo s finančnimi težavami, medtem ko je to najmanj verjetno na Danskem, Nizozemskem, Švedskem, Finskem in v Avstriji.

V Sloveniji se je skoraj 56 % vprašanih spopadlo s finančnimi težavami. 30 % jih je izgubilo prihodek, 18 % se jih je moralo spopasti z brezposelnostjo oziroma delno brezposelnostjo, 16 % se jih je soočilo s težavami pri plačevanju najemnin, položnic in odplačevanju bančnih posojil, 7 % jih je moralo za finančno pomoč zaprositi družino oziroma prijatelje. 5 % vprašanih je navedlo, da so imeli težave pri zagotavljanju ustreznih in kakovostnih obrokov, 1 % pa jih je moralo razglasiti stečaj. 25 % vprašanih je svoje osebne prihranke porabilo prej, kot so načrtovali.

Raziskavo je preko spleta med 23. aprilom in 1. majem izvedel Kantar. Sodelovali so 21,804 anketiranke in anketiranci iz 21 držav članic (raziskava ni bila opravljena v Litvi, Estoniji, Latviji, na Cipru Malti in v Luksemburgu). Sodelovali so lahko posameznice in posamezniki, stari med 16 in 64 let (v Bolgariji, Grčiji, Romuniji, Sloveniji, na Češkem, Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem, Slovaškem in Portugalskem je bila starost omejena od 16 do 54 let). Reprezentativnost na nacionalni ravni je bila zagotovljena s kvotami za spol, starost in regijo. Skupni povprečni rezultati so bili izračunani glede na število prebivalstva v vsaki državi. Celotno raziskavo, vključno z nacionalnimi in sociodemografskimi tabelami podatkom, bo Parlament objavil v začetku junija. To so sporočili iz predstavništva evropskega parlamenta v Sloveniji. (konec)

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
   123456789101112131415161718192021222324252627282930
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej

Seniorske novice