Ponedeljek, 4. maj 2020 - 09:52

Gospodarstvo/Slovenija-prejeli smo

Razmišljanje o sejemski dejavnosti v času epidemije

Gornja Radgona, 4. maj 2020 (MOREL)- Sejemska dejavnost je stara toliko kot človeška civilizacija. Težko bi sicer rekli, da sodi med najstarejše obrti, še manj industrije kot tej dejavnosti danes rečemo, ampak bo že držalo, da je nastala takoj, ko je človek uspel narediti nekaj, kar bi lahko bilo zanimivo za druge ljudi, da jim pokaže, zamenja za kaj drugega ali proda. Za prvi dokumet o obstoju sejmov velja listina z datumom 9. Oktober 634/35, ki jo je izdal Kralj Dagobert I. za sejem v Saint Denis pri Parizu. Več dokumetov o sejemskih pravicah pa najdemo v 12. stoletju in kasneje.

Sejemska dejavnost ali industrija je doživela najvišji razmah v Nemčiji. V nemščini je ime za sejem »Messe« enak kot ime za cerkveni obred, ki ga mi imenujemo maša, saj je neizpodbitno, da imajo sejmi korenine ob cerkvenih praznikih, ki so bili enkrat ali večkrat na leto ob imenih svetnikov. Tudi v Sloveniji poznamo to tradicijo že več stoletij. V Radgoni Leopoldov sejem, v Murski Soboti Trezino sejne, v Kranju Veliki šmaren in ta tradicija se nadaljuje še danes.

Sejemska industrija kot jo poznamo danes je seveda grajena na drugačnih temeljih in potrebah. Čas industrijske revolucije je tudi sejemske dogodke spremenil v sejemsko industrijo, brez katere bi novosti in dosežki na vseh področjih ne prišli v širšo uporabo.

Sejemski kontingenti so v nekaterih državah sploh omogočili dostop do sodobnih tehničnih in tehnoloških dosežkov. Sejmi so postali predvsem po drugi svetovni vojni pokazatelj napredka, pa tudi motor nadaljnega razvoja ter usmerjevalec trendov na vseh področjih. Svetovno združenje sejmov UFI, ki je bilo ustanovljeno 15. aprila 1925 v Milanu, združuje 795 članov in več kot tisoč mednarodnih strokovnih sejmov v 88 državah sveta. Vodilna država sejemske industrije z 180 mednarodnimi sejmi, 180.000 razstavljavci in 10 milijoni obiskovalcev je Nemčija.

Tudi v Sloveniji lahko govorimo o solidni sejemski dejavnosti. Leta 1991, torej ob osamosvojitvi Slovenije, je bilo v združenju organizatorjev sejmov pri GZS deset članov. Danes imamo poleg treh profesionalnih sejemskih hiš še nekaj organizatorjev sejmov in prireditev. Ob krizi povezani s koronavirusom se je izkazalo, da se z dejavnostjo srečanj (v kar poleg sejmov sodijo tudi kongresi, razstave in izvajalci posrednih dejavnosti) ukvarja več sto podjetij v Sloveniji.

In če kdaj, potem je prav sedaj priložnost, da se ta industrija poveže, saj v nekem smislu plava v istem bazenu. Dejavnost pa ima tudi izredne multiplikativne učinke na številne druge dejavnosti še posebej na gospodarstvo in turizem.

Kriza ki je prizadela praktično vse dejavnosti je lahko v nekem smislu tudi priložnost. Tako kot so namreč velika odkritja v znanosti in tehniki zaznamovala razvoj tudi sejemske dejavnosti, tako lahko tudi virus predstavlja neko novo fazo v razmišljanju in delovanju človeka, civilizacije in odnosu do okolja.

Na Pomurskem sejmu se tako rekoč že desetletja posvečamo temam, ki so povezane s trajnostnim razvojem, sonaravnim kmetijstvom, gradbeništvom, zdravim načinom življenja ter skrbi za okolje. Čeprav Pomurski sejem razpolaga z največjim sejemskim prostorom v državi in je sejem AGRA tudi po površini, številu razstavljavcev in obiskovalcev največja sejemska prireditev v državi, tega ne izpostavljamo. V ospredje postavljamo vsebine in kakovost, ki jih izkazujemo s strokovnimi razstavami živali, vzorčnimi nasadi in mednarodnimi strokovnimi ocenjevanji ter prireditvami, ki poudarjajo družbeno in osebno odgovornost do pomembnih vprašanj današnjega trenutka. V tem smislu jemljemo sejme kot naše in širše poslanstvo. S tem poslanstvom živimo tudi v tej krizi, ki nas je z odpovedmi prireditev postavila v izredno zahteven položaj. Zavedamo se, da je zdravje in preživetje na prvem mestu in da bo kriza zagotovo prinesla nova spoznanja in drugačna ravnanja v odnosu do narave in posredno tudi našega zdravja in zdravstvenih institucij.

Leto 2020 je svetovno leto zdravja rastlin in rastline so prvi pokazatelj zdravega okolja. Imamo namreč veliko srečo, da so na planetu v veliki večini zdrave in užitne rastline, ki so pogoj tudi za zdravje ljudi, živali in ostalih organizmov. S spreminjanjem naravnega okolja in neomejenim izkoriščanjem naravnih virov lahko stvari obrnemo na glavo, kot se dogaja tudi sedaj. Tako kot smo na sejmih vedno znova v vseh dosedanjih desetletjih in stoletjih iskali in predstavljali nove dosežke in trende na vseh področjih, tako vidim sejem in sejemsko industrijo tudi jutri kot tisto, ki bo pokazala nove trende razvoja in delovanja celotne družbe.Vzpostaviti svetovno ureditev, ki bo pravična do posameznih držav, narodov in kultur in pravična do planeta je naloga svetovnih voditeljev.

Sejmi, kongresi, pa tudi religiozni dogodki in srečanja nasploh so priložnost za politiko, znanost, gospodarstvo in kulturo, da predstavi nove trende in rešitve za prihodnost. Prihodnost pa je prav gotovo lahko lepa, če bomo znali vse te neverjetne dosežke zadnjih desetletji usmeriti v dobrobit človeštva in ne v zmago kapitala.

Virus Covid-19 nam naj bo svarilo in opozorilo pa tudi vodilo, da bolj kot nenehno gospodarsko rast, oboroževalno tekmo in vedno več potrošniških dobrin potrebujemo več sodelovanja, spoštovanja planeta in vsega kar ga sestavlja. V tem smislu naj deluje tudi demokracija, ki ne pomeni, da je vse dovoljeno pa tudi da je vse prepovedano ampak da vlada spoštovanje in odgovornost do ljudi narave in prihodnjih generacij. Digitalizacija in vsi neverjetni dosežki znanosti ter izročila predhodnih generacij in civilizacij nam lahko pomagajo pri iskanju rešitev za ponovno vzpostavitev odgovornih in pristnih srečanj prav kmalu. To je zapisal Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma.(konec)

 

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
123456789101112131415161718192021222324252627282930
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej