Torek, 15. oktober 2019 - 18:51

Kultura/Slovenija

Begunskih utopljencev za več, kot šest Titanikov

Jure Engelsberger, Darko Čuden in Mateja Mahnič

Jure Engelsberger, Darko Čuden in Mateja Mahnič
Avtor: MOREL-zz

Ljubljana, 15. oktobra 2019 (MOREL) - Bralke in bralci zbirke Sinjega galeba in zbirke Odisej iz založniške hiše Mladinska knjiga (MKZ) od danes imajo na voljo nova napeta doživetja iz resničnih in namišljenih dogodkov napisanih ter namenjenih mladim ljubiteljem domačega in tujega leposlovja. Mateja Mahnič je svoje prvo delo za mlade bralke in bralce zamislila kot iskriv roman, poln nenavadnih preobratov in dogodivščin pod naslovom Nenavadni primer navadne muhe s slabo karmo. Uredniki MKZ-a so ga uvrstili v zbirko Sinji galeb enako kot roman norveške pisateljice Marie Parr Golmanka in morje. Večkrat nagrajeni roman priljubljene francoske pisateljice Clémentine Beauvais #3Špehbombe in roman ameriške pisateljice litovskih korenin, Rute Sepetys V morju soli pa sta dobila svoje mesto v zbirki Odisej.

»Karin je odličnjakinja in nima problemov in to je njen problem«, je na novinarski konferenci pojasnila Mateja Mahnič, avtorica knjige Nenavadni primer navadne muhe s slabo karmo. V zgodbi so tri močne ženske - Karin, njena babica ter višja policistka Ada. »Karin je bistra in zvedava punca. Rada gleda filme, pleše in med drugim skrbi za to, da oče, s katerim živita sama, zaužije vsaj minimalno količino zdrave hrane. Oče je po poklicu detektiv in vsak dan spremlja dogajanje v naročnikovem fitnesu. Ko naročnika nekega dne zadene kap v njegovi lastni sauni, se izkaže, da to ni nobeno naključje, in razpletati se začne klobčič med seboj povezanih niti, v katere se je nehote in mimogrede zaplete tudi Karin…« Po besedah pisateljice je zgodba zelo filmična v njej pa je tudi precej humorja in pozitivne energije, kar pritegne bralca.

Maria Parr je ena najpomembnejših norveških pisateljic za otroke, ki ji pravijo tudi Astrid Lindgren mlajše generacije. Njeno knjigo z naslovom Golmanka in morje je prevedel Darko Čuden, ki prevaja iz norveščine, danščine, švedščine, nemščine in angleščine, za gledališče pa tudi iz španščine in portugalščine. To je že tretja avtoričina knjiga, ki jo je prevedel. Kot je pojasnil, s to knjigo se vračamo v Razbito Matildo, ki smo jo pobliže spoznali v delu Marie Parr z naslovom Vafljevi srčki. Zanjo je avtorica prejela norveško nacionalno nagrado za otroško literaturo. Prevod njene druge knjige Tanja iz Hudega brega smo pri nas dobili leta 2014, delo pa je bilo prevedeno v več kot 20 jezikov. Bralce bodo prav gotovo osvojile napete pustolovščine in domačnost čudaške druščine. Kot poudarja prevajalec Čuden sta «Lena in Trile stara dvanajst let in nekatere stvari so postale zakomplicirane. Punci sta samosvoji, trmasti in kljubovalni, na nek način pa prevzamejo tudi fantovske lastnosti, ampak po dekliško«, je še pojasnil. Ilustracije je prispeval Jure Engelsberger, ki je ovenčan tudi s priznanjem Hinka Smrekarja, ilustriral pa je tudi slovensko izdajo Tonje iz Hudega brega in Vafljeve srčke.

Po besedah urednice mladinskega leposlovja Alenke Veler se bomo pri knjigi z naslovom #3Špehbombe, ki jo je napisala večkrat nagrajena in zelo priljubljena francoska pisateljica Clémentine Beauvais, smejali. Večkrat nagrajeni roman je leta 2016 med drugim prejel prestižno nagrado Prix Sorcieres. Po njem je nastala gledališka predstava, knjiga je bila prevedena v številne jezike. Zgodba pripoveduje o treh dekletih, ki se odpravijo na razburljivo kolesarsko pot do Pariza. To jim prinese nenadejano slavo in dragocena spoznanja o sebi, družbi in svetu, ki jih obdaja. Roman je prevedla Katja Zakrajšek, ki je v spremni besedi zapisala, da je knjiga #3Špehbombe »svojevrsten roman ceste. Ko sledimo avanturi – ali, še ena domislica kolega s prevajalskega foruma, »avanfuri« - naših klobasičark na biciklih, iz provincialnega mesta nedaleč od francosko-švicarske meje mimo podeželskih vasi in ogromnih predmestij vse do velemestnega vrveža v Parizu, potujemo tudi skozi pisano francosko družbeno pokrajino, ki jo sestavljajo ljudje od vsepovsod in ki sega od lokalnih čudakov, obsedenih z breškimi piščanci, pa do predsednice države…«

Roman V morju zrnce soli o ladijski tragediji, ki je bila še hujša kot potop Titanika, temelji na resničnih dejstvih, Ruta Sepetys, ameriška pisateljica litovskih korenin, jih je zelo natančno raziskala in zapisala zgodbo, ki se nas globoko dotakne. Za pretresljiv roman o človeku in človečnosti v času vojne je leta 2017 poleg drugih nagrad prejela prestižno nagrado Carnegie medal. Druga svetovna vojna se približuje koncu, nacistična Nemčija je poražena in na stotisoče beguncev v Vzhodni Prusiji beži pred Sovjeti, ki prodirajo z vzhoda. Med njimi je tudi skupina mladih, ki se jim na podeželju prekrižajo poti. Vsak s svojo skrivnostjo so ujeti med nacisti na eni in Sovjeti na drugi strani, vsi z željo, da se vkrcajo na ladjo, ki naj bi jih odpeljala na varno… Kot je v spremni besedi zapisal Boštjan Narat je »potop ladje Wilhelm Gustloff najhujša pomorska tragedija vseh časov, v njej je izgubilo življenje več ljudi kot na Titaniku, ki je v splošni zavesti največja morska grobnica v zgodovini. Ko je Titanik trčil v ledeno goro, je s sabo potegnil 1503 ljudi. Ko so ruski torpedi zadeli ladjo Wilhelm Gusloff, je to pomenilo več kot devet tisoč smrti. Natančnega števila ne poznamo in ga ne bomo nikoli poznali. Včasih tudi statistika odpove. Devet tisoč. Podatek je grozljiv in številka je nepredstavljiva… med drugim zapiše Narat in doda, da »tu postaneta ključni literatura in zgodba«. Po besedah prevajalke knjige Ane Ugrinović to delo govori o begunstvu, avtorica pa je v ospredje postavila mlade. Besedo je dala otrokom, ki so bili izpostavljeni morijam.« (konec)zz

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej