Torek, 12. januar 2021 - 21:29

Kultura/Slovenija

Dve stoletji od ljubljanskega kongresa Svete alianse

Ljubljana, 12. januar 2021 (MOREL) – Na včerajšnji dan pred 200 leti je začel zasedati kongres Svete alianse v Ljubljani, ki je po napoleonovih vojnah predstavljala najpomembnejšo mednarodno zavezništvo. In ravno danes smo dobili knjigo z naslovom Ljubljanski kongres 1821, ki so jo izdali Mohorjeva založba Celovec, ZRC SAZU in zgodovinski inštitut Milka Kosa. Gre za ponatis znastvenokritične in diplomatskozgodovinske knjige in doktorske disertacije pravnika in novinarja dr. Vladimirja Baltazarja Šenka, ki je izšla v burnem vojnem letu 1944. »Srečanje pentarhije evropskih velesil, na katerem sta osebno sodelovala avstrijski cesar Franc I. in ruski car Aleksander I., je glavno mesto Vojvodine Kranjske Laibach (Ljubljano) za skoraj pol leta spremenilo v središče svetovne politike,« je uvodoma na današnji spletni predstavitvi poudarila zgodovinarka dr. Petra Svoljšak.  Po njenih besedah Šenkova monografija, ki jo je v novi izdaji s študijo dopolnil dr. Andrej Rahten, ponuja izjemno zanimiv pogled na diplomatsko dogajanje, ki je bilo v znamenju kongresne diplomacije znamenitega avstrijskega državnika Clemensa Metternicha. Pri urejanju knjige sta Rahtenu pomagala tudi zgodovinarja dr. Gregor Antolič in dr. Oskar Mulej.

Glavni urednik Mohorjeve založbe Celovec Hanzi Filipič je dodal, da gre za izjemno zanimivo zgodovinsko tematiko, ki smo jo Slovenci mogoče malo prespali, zato je dobro, da je knjiga objavljena. Avtor študije Šenk je bil na Slovenskem pionir diplomatske zgodovine, pravnik in novinar, njegova hči Maja Hafner pa je prijazno dovolila ponatis njegove monografije in doktorske disertacije Pravne fakultete v Ljubljani. Po Rahtenovih besedah je bil Šenk človek širokih pogledov, njegova monografija pa je bila dolgo spregledana. Eden od urednikov in zgodovinar dr. Oskar Mulej je posebej opozoril, da je Šenk pri pisanju disertacije uporabil impresiven nabor virov in literature, na voljo pa mu je bilo le tisto, kar je v tistih težkih razmerah 2. svetovne vojne lahko našel v Ljubljani. O njegovi širini govori, da je koristil vire kar v sedmih jezikih, in sicer slovenskem, nemškem, francoskem, italijanskem, srbohrvaškem, ruskem in angleškem. Ljubljanski kongres je sledil Dunajskemu kongresu članic protinapoleonovske koalicije in ustanovitvi Svete alianse v Parizu, 26. septembra 1815, leta 1818 pa je bil Aachenski kongres o obnovitvi alianse. Urednik ponatisa in zgodovinar dr.  Gregor Antoličič je pojasnil, da je bil prihod kronanih glav v Ljubljano, ki je tedaj štela 20.000 prebivalcev velik dogodek, v mesto pa je prišlo več kot 500 gostov. Zanimiv je tudi podatek, da so v času kongresa praznovali rojstne dneve neapeljski kralj, avstrijska cesarica in avstrijski cesar. Zvezda ljubljanskega kongresa pa je bil nesporno knez Metternich, ki je bival v Zoisovi palači in se v Šenkovi knjigi pojavi kar 125-krat, cesar Franc I. pa 30-krat. Pomemben izkupiček ljubljanskega kongresa je bila tudi tesnejša povezava med Metternichom in ruskim carjem Aleksandrom I., kar je bil nekako tudi prvi korak njihovem daljšem sodelovanju. (konec)zz

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
12345678910111213141516171819202122232425262728293031
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej

Seniorske novice