Ponedeljek, 21. december 2020 - 20:42

Slovenija/Kultura

Jergovićeva Rodbina odstira prostor in čas širše balkanske regije

Miljenko Jergović

Miljenko Jergović
Avtor: MOREL-zz

Ljubljana, 21. december 2020 (MOREL) – Ujeti v času in prostoru, ki nam narekuje vsakovrstne omejitve imamo priložnost premišljevati o sebi, svoji ožji in širši družini v preteklosti, daljni in bližnji, ter sedanjosti. Nekaj takega je pred časom naredil pisatelj iz Hrvaške Miljenko Jergović v tisoč-stranskem romanu Rodbina, ki ga je slovenskemu bralstvu v prevodu Aleksandre Rekar ponudila ljubljanska založba Sanje. Zelo pristen vpogled v preteklost Jergovićeve družine je nastal v razmerah, ki so popolnoma drugačne od sedanjih. Jergović je za Rodbino leta 2015 zaslužil prestižno črnogorsko Njegoševo nagrado, njegov slovenski prevod pa prevajalki Aleksandri Rekar prinesel letošnjo Sovretovo nagrado. Prevajalka je bila prejšnji mesec na Valu 202 nominirana za osebnost tedna, saj je »z veliko mero jezikovnega posluha slovenskemu bralstvu približala eno najodmevnejših del, ki so v zadnjih 30 letih nastala na tleh nekdanje skupne države.«

»Rodbina, veliki epski dosežek Miljenka Jergovića, združuje romaneskne narativne skice in fragmente ter jih povezuje v prepričljivo zgodbo, zgrajeno iz fiktivnih in dejanskih zgodovinskih dogodkov. Jergović z vpletanjem številnih avtobiografskih prvin ustvari družinsko sago, z začetkom pri svojem pradedu, Karlu Stublerju, čigar zgodba je izhodišče za prikaz stoletja nemirov v srednji Evropi in na Balkanu. V Rodbini, ki je njegov opus magnum, avtor z epskim zamahom prečka dobe in regije ter bralca popelje na veliko potovanje skozi čas«, so zapisali v spremni besedi. Jergovića imenujejo za Iva Andrića našega časa. Njegova proza in poezija sta izjemno priljubljeni ter prevedeni v triindvajset svetovnih jezikov. Že s prvencem, zbirko kratkih zgodb Sarajevski Marlboro, si je nemudoma pridobil veliki ugled, s knjigami, ki so sledile – vse po vrsti vrhunske kakovosti -, pa ga vedno znova potrjuje.

V tem mamutsko obsežnem romanu opisuje, svojega pradeda Karla Stublerja, donavskega »Švaba, rojenega v Bosowiczu v romunskem Banatu, ki je bil v Bosni zaposlen kot železničar. Rojen je bil v avstro-ogrskem imperiju, večina njegovega življenja pa se je odvila v Jugoslaviji. Njegove hčeri so se poročale v Bosni, sin pa mu je študiral na Dunaju in v Gradcu.  Pri njem doma se je govorilo nemško, zunaj hiše pa srbohrvaško. Država s katero je prišel v Bosno se je imenovala Avstro-Ogrska, večino svojega življenja pa je preživel v Jugoslaviji. Leta 1943 je njegov vnuk Mladen umrl kot nemški vojak v Slavoniji. Ko je Mladen umrl je njegova sestra Javorka, Miljenkova mama, imela le sedemnajst mesecev. Okoliščine, ki so nastopile takrat, bodo do konca določale njeno življenje. Ni bila ljubljen otrok. Dve leti po Mladenovi smrti so po Karla Stublerja prišli partizani in ga hoteli odpeljati v taborišče za pripadnike nemške narodne skupnosti v Jugoslaviji iz katerega naj bi bil deportiran v Nemčijo. Rešili so ga sosedje, ki jih je v vojni zavaroval in skrival v svojem domu, včasih tudi po petdeset. Njegovi sosedje Srbi so rekli, da jih je štiri leta reševal pred ustaši – naj je stokrat Nemec. Tovariša Karla ne dajo. Tistega dne so opu Karlu vrnili hišo in nikoli več niso prišli ponj. Opa je umrl nekaj let pozneje, še pred desetletjem, v katerem se je rodil njegov pravnuk Miljenko. Rodbina v svojo mogočno romaneskno zgradbo vnaša zgodbe o Karlovih otrocih in vnukih, ki se izpojejo v smrti njegove zadnje vnukinje,  (živela je v Sarajevu) suhe veje tega razvejanega, cvetočega družinskega drevesa.

Rodbina je veliko več kot le roman o zgodovini avtorjeve družine, je več kot družinska kronika, v kateri avtor tudi zgodovinske dogodke detajlno opisuje od  časa Avstro-Ogrske do smrti mame Javorke, do katere je Jergović enako neprizanesljiv, kot je bil v romanu Oče, izdanemu pred desetimi leti, do večno odsotnega očeta. V posebnem poglavju Mama Ionesco (reportaža) neprizanesljivo in hkrati ganljivo govori o svoji mami. V letu dolgih telefonskih pogovorov… «izmenjujeva besede, ki v nekogaršnjih pogovorih morda ne bi imele smisla. Nekoč, veliko pozneje, pomislim: tako se pogovarjajo liki v Ionescovih delih. Morebiti ga ne bom več bral, Ionesca, ne bom več hodil v gledališče gledat njegovih del. Mama Ionesco.«

Z mojstrsko grajenim pripovednim lokom se dogajanje preobrazi v neprizanesljiv popis nedavne zgodovine Sarajeva, Bosne in Hercegovine ter širše balkanske regije. Je brezkompromisen portret, ki preči zanke zgodovine in časa ter bralca neustavljivo vabi h kritičnemu, nepristranskemu razmišljanju o zdajšnjem trenutku. Jergovićeva knjiga je kot mozaik, sestavljen iz številnih delov – od romana in dokumentov, družinskih fotografij pa do pripovedi, v katerih so mojstrsko izrisana realnost in domišljija. (konec)zz

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
12345678910111213141516171819202122232425262728293031
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej

Seniorske novice