Sobota, 16. januar 2021 - 18:00

Kultura/Slovenija

Kapitalizem ni nujno naša prihodnost

Kako biti antikapitalist v 21. stoletju

Kako biti antikapitalist v 21. stoletju
Avtor: MOREL-zz

Ljubljana, 16. januar 2021 (MOREL) - Kapitalizem je pravzaprav revščina sredi obilja. Zlasti revščina otrok, ki povsem nedvoumno niso krivi za svoj bedni položaj, je v bogatih državah moralno zavržna, ker bi se te revščine z lahkoto otresli. Ugotovitev je znana in prepoznavna tudi tukaj in zdaj, izrekel pa jo je ameriški sociolog Erik Olin Wright v svojem zadnjem delu Kako biti antikapitalist v 21. stoletju. Nadvse aktualno in komaj dve leti staro delo je v slovenskem jeziku objavil Opro, zavod za aplikativne študije. Založnik slovenskega bralca  spomni, da Wright skozi temeljito analizo izzivalnega vprašanja nakazuje, da je prihodnost, kjer lahko vsak človek razvije svoje potenciale in živi polnovredno življenje, ne le želena temveč tudi realna in dosegljiva.

Knjigo je prevedel urednik zavoda Opro Tomaž Gerdina, spremne misli pa sta prispevala Michael Burawoy (Svoboda, pravičnost in solidarnost Erika Olina Wrighta) in Klemen Ploštajner (O moči realnih utopij). V svoji zadnji knjigi Erik Olin Wright na preprost in bralcu prijazen način oriše analizo in kritiko kapitalističnega sistema, predstavi alternativne družbene institucije in zastavi vprašanje strategije, ki bi omogočila boljšo prihodnost. Začne se z ugotovitvijo, da kapitalizem kljub navideznim prednostim kot so tehnološki napredek, večja produktivnost dela z avtomatizirano proizvodnjo, ali dvig osnovnega življenjskega standarda v najrevnejših predelih sveta, ustvarja predvsem revščino sredi izobilja. »Kapitalizem je v enaki meri kot stroj za gospodarsko rast tudi stroj za povečevanje neenakosti. In še – kar najbolj postaja jasno – kapitalizem v neusmiljenem pehanju za dobičkom uničuje okolje. V vsakem primeru torej ni ključno vprašanje, ali se materialne razmere v kapitalističnem gospodarstvu dolgoročno izboljšujejo, temveč, če s te zgodovinske točke zremo v prihodnost, ali bi bilo za večino bolje v drugačni, alternativni različici gospodarstva,« opozarja Erik Olin Wright. Osrednja trditev njegove knjige je, »da je drugačen svet možen in da je mogoče izboljšati razmere in napredek za večino ljudi ter da se elementi tega novega sveta že pojavljajo.« Avtor dela je prepričan, da obstajajo tudi načini, kako priti od tega sveta do tistega drugačnega. Pri tem pa poudari, da je »antikapitalizem preprosto mogoč ne le kot moralna drža v razmerju do škode in krivic, ki jih kapitalizem povzroča po svetu, temveč kot praktična drža do graditve drugačnega sveta, v katerem bodo bolje živeli vsi ljudje.« Avtor posebno pozornost nameni kritiki vpliva kapitalizma na vrednote, za katere si v antikapitalizmu najgloblje prizadevamo, a to so: enakost, demokracija in skupnost. Ob tem poudari, da visoke ravni ekonomske neenakosti v kapitalizmu niso naključne; so vpete v njegov temeljni mehanizem delovanja.

V predgovoru avtor pojasni smisel naslova svoje knjige Kako biti antikapitalist v 21. stoletju. »V knjigi zagovarjam demokratični tržni socializem, ki ga razumem kot temeljno obliko ekonomske demokracije. Torej bi bil naslov knjige lahko »Kako biti demokratični socialist v 21. stoletju«. Odločil sem se za široko oznako s pojmom »antikapitalist«, saj je velik del ugotovitev te knjige pomemben za nasprotnike kapitalizma, ki so hkrati skeptični do socializma,« je poudaril in pri tem izrazil upanje, da bo knjiga vsaj nekatere prepričala, da je temeljna socialistična demokracija najboljša pot za doseganje naših ciljev onstran kapitalizma. Pri tem posebno pozornost nameni konceptu socializma glede na vire moči in tlakovanju poti demokratičnemu socialističnemu gospodarstvu. Med drugim, podrobno predstavi svoj pogled na Brezpogojni temeljni dohodek (BTD), ki pomeni temeljno preoblikovanje mehanizma razporejanja dohodka. Zamisel je zelo preprosta: vsak zakoniti prebivalec nekega ozemlja prejema dohodek, ki mu omogoča življenje nad pragom revščine brez kakršnekoli delovne zahteve ali drugih pogojev ob čemer je treba tudi na drugačen način urediti davčno politiko. BTD bi lahko razumeli kot enega od temeljnih gradnikov demokratične socialistične ekonomije in ne le kot preprost način odpravljanja nekaterih škodljivih posledic kapitalizma. Avtor prepričljivo tudi pokaže, da se v razpokah kapitalističnega sistema kažejo realne utopije oziroma alternative, ki pričajo, da na obrobju sistema že danes obstajajo nekapitalistični, za Wrighta bolj demokratični in egalitarni, družbeni odnosi. Če želimo, da slednji postopoma izpodrinejo kapitalistične, to je nedemokratične in neegalitarne družbene odnose sta potrebni strategija in kolektivni akter. Ravno vprašanji strategije spodkopavanja kapitalizma in oblikovanja kolektivnega akterja tvorita osrednji temi te knjige. Klemen Ploštajner v zapisu z naslovom Moč realnih utopij na koncu knjige poudari, da so «realne utopije tako zaželene, izvedljive in dosegljive institucije, ki jih lahko uresničimo že danes in ki na dolgi rok spodjedajo kapitalizem. Tako zanikajo naravnost sistema (ni najboljši, ni edini možni, možne so alternative), ter razvijajo institucije, ki omogočajo drugačno organizacijo vsakdana«.

Wrighte svojo knjige sklene z besedami, da »kapitalizem, kakršnega poznamo, ni nujno naša prihodnost. Množice so nezadovoljne s kapitalizmom, celo če ne verjamejo v vzdržne alternative. Povsod lahko najdemo prožna prizadevanja za pobeg od razdejanja korporativnega kapitalizma z ustvarjanjem novih oblik organiziranega gospodarskega življenja. Obstajajo resni poskusi, da bi ustvarili nove politične tvorbe, včasih v okviru tradicionalnih levih strank, kdaj v podobi novih. Obstajajo možnosti za novo obdobje naprednih politik; od tega ali smo se iz zgodovine kaj naučili in od ustvarjalnosti aktivistov in kolektivnih akterjev je odvisno, ali bomo zmogli te potenciale uresničiti«, sklene Wright.

Velja dodati še nekaj besed o avtorju knjige. Erik Olin Wright je vplivni teoretik nove levice, ki se je rodil leta 1947 v Kaliforniji. Starša sta bila univerzitetna profesorja psihologije. Wright je diplomiral na Harvardu in na Oxfordu, doktoriral pa je na Berkeleyu in leta 1976 na Univerzi v Wisconsinu postal profesor sociologije. V svoji profesionalni karieri je največ pozornosti namenil družbeni stratifikaciji in egalitarnim alternativam kapitalizmu. Leta 2012 je bil izvoljen za predsednika Ameriškega sociološkega združenja. Umrl je leta 2019, star 71 let. (konec)zz

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
12345678910111213141516171819202122232425262728293031
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej

Seniorske novice