Petek, 28. avgust 2020 - 20:45

Kultura/Slovenija

Koronakriza je naplavila koronadobičkarje

Renata Salecl in Aleš Berger

Renata Salecl in Aleš Berger
Avtor: MOREL zz

Tanja Komadina in Andrej Ilc

Tanja Komadina in Andrej Ilc
Avtor: MOREL zz

Ljubljana, 28. avgusta 2020 (MOREL) - S karanteno povezana samota je marsikoga spodbudila k razmišljanju o sedanjosti in novi realnosti, ki se poraja kot posledica pandemije. Italijanski pisatelj in fizik Paolo Giordano je spisal tekst V času epidemije, slovenski filozof Tomaž Grušovnik je svoja razmišljanja o pandemiji naslovil Karantenozofija, medtem pa je vodja uredništva pri MKZ Andrej Ilc izbral in uredil pesniški zbirki #Ta čas: 50 dni, 50 pesmi. Aleš Berger je v prepovedanem času epidemije na papir prenesel premisleke, domisleke in doživljaje pod naslovom Breze - 40 poganjkov od marca do maja 2020, pronicljive analize filozofinje in sociologinje Renate Salecl pa so dobile naslov Človek človeku virus. Teh pet aktualnih in polemičnih besedil je založba Mladinska knjiga uvrstila v zbirko Ergo in jo danes predstavila javnosti ter dodala roman nizozemskega pisatelja Toona Tellegena Jež in samotni občutek, ki vsebinsko dopolnjuje razmišljanja objavljena v zbirki.

V prvih dneh, ko je epidemija koronavirusa zarezala v naša življenja, je italijanski pisatelj in fizik Paolo Giordano v knjižici z naslovom V času epidemije v jasnem in razumljivem jeziku pojasnil delovanje virusa, začetek epidemije, razloge za karanteno in prihodnost, ki nas čaka. Knjižica je izšla že februarja letos, naši bralci pa so jo lahko že marca prebirali v prevodu Jerce Kos. Med uredniki leposlovja Mladinske knjige pa se je takrat porodila zamisel o zbirki Ergo, ki bi aktualne teme zgoščeno osvetljevala in dokumentirala z različnih vidikov. »Ta knjiga je dober uvod v razumevanje tega virusa«, je na novinarski konferenci povedal vodja uredništva leposlovja Andrej Ilc. Po njegovih besedah po šestih mesecih o tem virusu vemo veliko več, kot smo na začetku leta, toda, tesnoba se širi in o vsem drugem je vedno več dvomov. Prevajalka Jerca Kos ob tem dodaja, da je današnje gledanje drugačno, kot je bilo na začetku in pravi, da nas Giordano poziva, naj ne dovolimo, da bi bilo vse to trpljenje ljudi zaman. Pisatelj je poudarjal, da smo od znanstvenikov pričakovali gotovosti, dobili pa smo dvome. Sam je tudi zapisal: »Med epidemijo nas je znanost razočarala. Hoteli smo trdna prepričanja, dobili pa mnenja. Pozabili smo, da je vedno tako in da sploh ne more biti drugače, saj je v znanosti dvom še svetejši od resnice. Zdaj nam ni več mar. Opazujemo strokovnjake, kako se prepirajo, tako kot otroci gledajo starše, od spodaj navzgor. In potem se skregamo še med sabo.« Giordano svoja razmišljanja sklene, da si »želimo izvleči iz tega nevidnega primeža in se vrniti v normalno življenje, zdi se nam, da imamo do tega pravico. Na lepem je normalnost postala nekaj najsvetejšega. Nikoli prej ji nismo pripisovali tolikšnega pomena, in če dobro pomislimo, ne vemo niti, kaj to sploh je – in vendar je prav to tisto, kar hočemo nazaj«.

Svoja razmišljanja o pandemiji je v knjižici Karantenozofija predstavil filozof dr. Tomaž Grušovnik, ki na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem poučuje predmete, povezane s filozofijo vzgoje in izobraževanja ter etiko. Med glavnimi temami njegovega raziskovalnega dela sta problema zanikanja in hotene nevednosti in te teme se tesno povezujejo s pojavom, doživljanjem ter razlago vzrokov in posledic epidemije koronavirusa. V knjigi na poljuden način in s pomočjo teorije išče odgovore na vprašanja o tem, ali smo ljudje dojemljivi za spoznavanje novega in spremembe, ali raje blokiramo ideje, ki rušijo naš znani svet, ali nas bo kriza privedla bliže zaupanju v znanost? Zakaj teorijo zarote lahko razumemo kot tolažbo? O čem razmišlja narcis pod masko? Kaj se bo zgodilo, ko bodo maske padle? »Karantenozofija – filozofija o pandemiji iz karantene – bo tako na svojo dokončno sodbo morala še počakati, pred tem pa je dobro, da poskušamo tudi svoje ideje malo razkužiti, tako kot moramo to danes obvezno početi z rokami, in da se morda držimo gesla, ki ga je ponavljal moj priljubljeni ameriški pragmatični filozof Richard Rorty (»Najboljše je lahko sovražnik boljšega«). Seveda v smislu, da lahko zaradi čakanja na velik skok opustimo manjše korake, ki bi se lahko izkazali za rešilne«, sklene Grušovnik.

Knjižica iz zbirke Ergo z naslovom #Ta čas: 50 dni, 50 pesmi, ki jih je izbral in uredil Andrej Ilc in ilustrirala nova likovna urednica pri MK Tanja Komadina je nastajala od samega začetka epidemije, 16. marca. Vodja uredništva leposlovja pri MKZ Andrej Ilc je 50 dni na družabnih omrežjih objavljal po eno pesem iz zakladnice sodobne slovenske in svetovne poezije. Zbirko je končal 4. maja, ko so se odprle knjigarne in knjižnice. Tako je kot svojevrstna refleksija tega časa nastala omenjena pesniška zbirka. Pesmi so pač dokument nekega časa in tudi svojevrsten psihogram sestavljavca. »Nekatere pesmi so kot ljudje, ki drugače ne izstopajo, v najtežjih trenutkih pa dajo največ od sebe,« je v uvodni besedi zapisal Ilc in dodal, da si »še najmanj želi, da bi knjigo prebirali v podobnih ali še bistveno bolj kruto stopnjevanih okoliščinah, kot smo jih doživeli marca in aprila 2020.«

Pronicljive analize filozofinje in sociologinje Renate Salecl, v katerih se pogosto dotakne povsem vsakdanjega življenja, nam pomagajo razumeti, kako deluje ta svet. Besedilo Človek človeku virus prinaša poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih vnašata v naše življenje koronavirus in pandemija. »Pri pisanju sem izhajala iz tega, da je virus odnos«, je na novinarski konferenci povedala Salecl. Virus, ki je povzročil pandemijo je radikalno spremenil odnose med ljudmi. »Prebrala sem veliko literature o prejšnjih epidemijah, ki so prizadele človeštvo. V prejšnjem desetletju se je precej zanimanja vrtelo okrog možnosti vnovične pandemije. Ameriška novinarka Laurie Gerrett je že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pisala, da bo zgodovina naše dobe zaznamovana z epidemijami, ki se bodo širile po svetu, in z novimi boleznimi, ki bodo prešle z insektov ali drugih živali na človeka zaradi uničenja, ki ga človek povzroča v naravnem okolju«. Avtorica posebej opozori, da »se je do danes politični diskurz, ki govori o infekciji in imunosti, močno zasidral v družbi. Ob povečevanju družbenega nadzorovanja, militarizaciji družb in ponekod tudi s porastom policijskega nasilja so se ob pojavu pandemije oblikovali tudi temelji avtoritarnega obravnavanja boja z novim virusom«. Pri tem doda, da boj s koronavirusom promovira nove kode v obnašanju. Tako so mnoge države v času pandemije izbrale avtoritaren način sporočanja informacije o tem, kaj je ljudem dovoljeno in kaj ne. Po njenem mnenju takšno prenašanje informacij sicer lahko najprej sproži pokornost, a kaj hitro se zgodi, da se ljudje uprejo. Avtorica še opozori na pomembnost financiranja javnega zdravstvenega sistema, kajti pojav novega koronavirusa je pokazal, da so to marsikje zanemarjali ob hkratni njegovi veliki privatizaciji. Pandemija je odprla tudi vrsto etičnih vprašanj glede do dostopa do zdravstvene oskrbe, še posebej pa se je postavljalo v ospredje vprašanje dostopa do ventilatorjev. S koronakrizo so se izjemno hitro pojavili koronadobičkarji, je še zapisala Salecl in dodala, da so se podobno, kot v Sloveniji, tudi v drugih državah ukvarjali s netransparentnim kupovanjem zaščitne opreme, ki je omogočalo velike dobičke podjetjem, povezanim z oblastnimi strukturami.

Prevajalec in pisatelj Aleš Berger se je ukazom in prepovedim v času epidemije vsakodnevno zoperstavil z igrivim nizanjem premislekov, domislekov in doživljajev. Zdaj so zbrani v knjižici Breze. »Do kdaj, ta pisarija, ki jo postorim vsak dan po stran, toliko in toliko tisoč znakov? Do takrat, ko bodo trajali izolacija, izgnanstvo, moj privatni sanitarni odlok in zakaj? To bi tudi sam rad dognal, saj ji ni zaznati smisla. (Smisla kot ga določa razum),« je zapisal. Za dneve med marcem in majem 2020 je imel drugačne načrte. Ko je zagospodaril virus je ta čas presamotaril v hišici na Gorenjskem.

Danes so predstavili še kratki živalski roman z naslovom Jež in samotni občutek priljubljenega nizozemskega pisatelja in pesnika Toona Tellegena v prevodu Staše Pavlović in z ilustracijami Ane Zavadlav. Avtor pretanjeno, a hkarti z značilnim humorjem spregovori o zelo človeških občutkih. Včasih zna biti samota prijetna, a jež, ki ga nikoli nihče ne obišče, se neke jeseni odloči, da bo na obisk povabil druge živali in priredil zabavo… (konec)zz

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
      123456789101112131415161718192021222324252627282930
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej