Torek, 13. oktober 2020 - 22:04

Slovenija/Kultura

Lažne novice prepoznajo le redki

Ljubljana, 13. oktober 2020 (MOREL) - Knjižnim moljem je branje knjig samoumevno in zabavno početje, ostalim pa je potrebno dati dodatno spodbudo, da preberejo knjigo in uveljavijo svojo pismenost. Eni in drugi so sedaj že v digitalni dobi, ki ponuja dodatne izzive za branje. Razlogov za branje knjig v digitalnih časih je deset, enako pa je toliko razlogov, zakaj ne beremo knjig, ugotavlja avtor knjige Berem, da se poberem, profesor na Filozofski fakulteti Miha Kovač. Pod tem naslovom je strnil svoje vedenje in dognanja zbrana pri pet letnem sodelovanju s 180 znanstveniki iz Evrope, ZDA in Izraela v okviru mreže Eread Cost, ki so se ukvarjali s spremembami v bralnih navadah in razumevanju prebranega, ki jih povzročajo zaslonske tehnologije.

Knjiga je luč sveta zagledala pri Mladinski knjigi in, kot pravijo, delo odlikuje pregleden, prikupen, slikovit in zelo oseben način, kako Kovač naniza deset razlogov za branje knjig v digitalnih časih,  znotraj njih  še dva, zaradi katerih velja ohraniti slovenščino kot osrednji jezik naše skupnosti, ter še en razlog, zaradi katerega je dobro biti bralno dvo-ali večjezičen. Dodana sta še medklica o zgodovini branja in medijskih tehnologijah ter nekaj ilustrativnih pregledov z dodatnimi zanimivostmi. Knjiga je namenjena širokemu krogu bralcev, zlasti pa ljudem, ki se poklicno ukvarjajo s knjigo oziroma promocijo branja, učiteljicam in učiteljem, vzgojiteljicam in vzgojiteljem, staršem in sploh vsem, ki potrebujejo nekaj spodbude, da posežejo po dobri knjigi. Kajti, kot pravi Miha Kovač, prihodnost bo knjižna – ali pa je sploh ne bo. Kot posebej zaskrbljujoče je navedel podatke, po katerih ima slabe bralne navade in z njimi povezano težave polovica Slovenk in Slovencev in dve tretjini slovenskih družin. Še slabše pa je, da tega uroka ne znamo prekiniti, saj je razmerje med bralci in nebralci enako že skoraj pol stoletja. Sedanje družinske bralne navade kažejo, da čez nekaj desetletij ne bo nič boljše.

Avtor na 150 straneh knjige predstavi vrsto zanimivih podatkov, s katerimi ilustrira bralne navade pri nas ter jih primerja z drugimi državami. Posebej izpostavlja, da je ključ za oblikovanje bralnih navad pri otrocih in bodočih odraslih  predvsem družinsko branje, z branjem pa otrokom pomagamo, da se razvijejo v misleča, čuteča in empatična bitja. S tem se v Sloveniji ne moremo pohvaliti, poudari Kovač in to ilustrira s podatkom, da denimo, na Norveškem otrokom doma pogosto berejo v več kot dveh tretjinah družin, pri nas pa le v eni tretjini. »Te razlike v družinskem branju odslikavajo tudi bralne navade odraslih: če povprečen Slovenec ali Slovenka na leto prebereta pet knjig, jih povprečen Norvežan ali Norvežanka petnajst, in če povprečen Slovenec kupi na leto dve knjigi, jih povprečen Norvežan deset. Še več: če na Norveškem bere knjige več kot 80 odstotkov prebivalcev, jih pri nas nekaj manj kot polovica. V državah članicah OECD od leta 2000 opravljajo raziskavi (PISA in PIAAC), s katerima merijo matematične in bralne kompetence otrok in odraslih. Med cilji obeh je ugotavljanje, ali so otroci in odrasli sposobni razumeti različno zahtevna besedila. Po besedah Kovača smo v Sloveniji po rezultatih raziskave PIAAC precej na repu držav, saj na njeni osnovi domnevamo, da ima kar četrtina odraslih težave z razumevanjem enostavnih besedil. Pri bralni pismenosti otrok nam gre bolje, saj smo nekoliko nad povprečjem EU, a imamo zato podpovprečno število otrok z najvišjo ravnijo bralne pismenosti, na kateri so otroci sposobni »kritično oblikovati in vrednotiti hipoteze na podlagi specifičnega znanja« ter »temeljito in podrobno razumeti po vsebini ali obliki nenavadno oziroma neznano besedilo, ki vsebuje pojmovanja v nasprotju s pričakovanimi.« Pri nas je takih le devet odstotkov otrok. In, kot poudari Kovač, vse to v seštevku pomeni, da zna, glede na povprečje v razvitih državah, razmeroma malo prebivalk in prebivalcev Slovenije prepoznati lažne novice… V izogib tej nevarnosti avtor med drugim opozori, da če znaš dobro brati, vidiš in slišiš več, če bereš, poznaš več besed, zato lahko razmišljaš o več rečeh, če daljša besedila bereš s papirja, jih razumeš bolje, kot če jih bereš z zaslona, če pa uporabljaš zaslonske tehnologije in bereš knjige, se naučiš misliti na dva različna načina. Kovač odkrito pove: »branje je napor, a je lahko tudi užitek,« ter »otroci, ki odraščajo v beročem okolju, so v življenju uspešnejši.« (konec)zz

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
      123456789101112131415161718192021222324252627282930
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej