Petek, 2. oktober 2020 - 16:04

Kultura/Slovenija

Literatura, ki te udari v želodec

Stana Anželj in Jana Unuk

Stana Anželj in Jana Unuk
Avtor: MOREL-zz

Ljubljana, 2. oktober 2020 (MOREL) - Spletke odraslih in njihove skrivnosti, ki postavijo zvestobo deklet na preizkušnjo, opozarjanje na bizarno razsežnost religije ter raziskovanje narave ljubezni, dobrotništva in malomeščanskih konvencij spolnosti romaneskno so obdelane tematike pisateljev svetovne moderne klasike prevedene na slovenski jezik. Obdelave teh zanimivih tem so se lotili škotska pisateljica Muriel Spark z romanom Zlata leta gospodične Jean Brodie, poljska Nobelova nagrajenka Olga Tokarczuk z romanom Bizarne zgodbe in nizozemski pisatelj Jamal Ouariachi z romanom Lakota. Zanimivo branje je pripravila in javnosti danes predstavila Cankarjeva založba v ugledni zbirki Moderni klasiki, ki bo prihodnje leto praznovala 20-letnico izhajanja. Vse tri knjige je oblikoval Matej Nemec po zasnovi Miljenka Licula.

Jamal Ouariachi, avtor romana z naslovom Lakota, je nizozemski pisatelj maroških korenin, ki je študiral psihologijo in se nekaj časa preživljal kot spletni terapevt. Napisal je zbirko kratke proze, roman v soavtorstvu in tri samostojne romane, za knjigo Lakota pa je prejel nagrado Evropske unije za književnost. »Lakota je zanimiv roman in sodi v literaturo, ki ti nudi nekaj, ne samo pozitivnega, da nas zaziba v spanec, ampak nam da tudi neko streznitev, ki te udari v želodec«, je na današnji predstavitvi svežnja treh romanov Cankarjeve založbe povedal urednik Aljoša Harlamov. Knjiga prinaša in vkomponira tudi novo tehnologijo, saj je glavna junakinja Aurelie sodobna ženska, ki si pomaga s prenosnim telefonom. »Naslov Lakota ne meri le na fizično potrebo po hrani, ampak obenem tudi na lakoto literature, da bi zajela ves svet in vso njegovo literarno tradicijo, pa tudi na lakoto po ljubezni,« je zapisal v spremni besedi Harlamov. Prevajalka Stana Anželj je roman, dolg skoraj šeststo strani, ocenila kot zelo kompleksen in sodoben, saj avtor kritično obdeluje begunsko problematiko, humanitarno pomoč, dobrodelnost, lažne novice, spolne zlorabe… Junakinja Aurelie Lindeboom je uspešna televizijka, ki z možem Philipom in s triletno hčerko živi povprečno, a čisto srečno meščansko življenje. Toda vse to se nenadoma spremeni, ko po desetih letih znova trči v Alexandra Laszla, nekoliko ekscentričnega bivšega poslovneža, humanitarnega delavca, ki je na prelomu stoletja reševal lakoto v Afriki, svojo nekdanjo veliko ljubezen – in obsojenega pedofila. Šokirana nad njegovo telesno (in duševno?) transformacijo, se odloči, da bo sprejela ponudbo in napisala njegovo biografijo, pri tem pa raziskala, kdo sploh je človek, s katerim je preživela nekaj najlepših dni svojega življenja. Kot poudarja Aljoša Harlamov je roman sodobno, stilistično sveže delo, ki je v določenih odlomkih nekakšen pastiš nizozemske in svetovne literature, celo postmodernistična parodija slogov, a vseskozi ostaja tudi psihološko in sociološko prepričljiv roman.

Roman Muriel Spar z naslovom Zlata leta gospodične Jean Brodie, ki ga je prevedla Tadeja Spruk, nekateri kritiki uvrščajo ne le med najpomembnejše škotske romane 20. stoletja, temveč med najpomembnejše sodobne romane v angleškem jeziku in mu v monografijah sodobne angleške književnosti posvečajo obsežna poglavja. Naslovna junakinja Jean Brodie je po besedah prevajalke Tadeje Spruk »samosvoja, strastna in sentimentalna učiteljica na edinburški dekliški šoli, kjer pod svoje okrilje vzame peščico izbrank v želji, da bi jih vzgojila v creme de la creme. Dogajanje v romanu je postavljeno v trideseta leta 20. stoletja. Kot je Tadeja Spruk v spremni zapisala, »jasna umestitev romana v trideseta leta 20. stoletja – čas vzpona fašizma pred izbruhom druge svetovne vojne – ni naključna, kajti njegova osrednja tema se dotika prav vprašanja fašizma. Toda Muriel Spark v romanu ne obravnava fašizma v njegovi zgodovinski konkretizaciji, pač pa jo zanimata predvsem (apolitični) posameznik in kolektivna mentaliteta (brezpogojna, slepa lojalnost), ki omogoči razmah njegovih oblastnih teženj. V tej luči je ožarjen odnos med gospodično Brodie in njenimi izbrankami,« je še zapisala prevajalka romana, ki kot posebej problematično označi Brodijevo občudovanje Hitlerja, Franca in Mussolinija.

V zbirki Moderni klasiki je izšel tudi roman z naslovom Bizarne zgodbe poljske pisateljice Olge Tokarczuk, prejemnice Nobelove nagrade za leto 2018, mednarodnega bookerja 2018 in vilenice 2013. Knjigo je prevedla Jana Unuk, ki je na današnji predstavitvi pojasnila, da so Bizarne zgodbe, trenutno zadnja avtoričina knjiga, prvi celovitejši slovenski prevod njenih kratkih zgodb. Doslej so bile prevedene samo posamične. Zgodbe so nenavadne, včasih presenetljive, vendar tudi s komičnimi in humornimi poantami. Vsem sta skupna rahlo premaknjen pogled na stvarnost in opisovanje mejnih izkušenj, v katerih se človek pogosto znajde pred izzivi, ki izhajajo iz možnosti sodobnih tehnologij. Kot je v spremni besedi zapisala Jana Unuk, značilne teme so kloniranje, možnost spreminjanja telesa in genetika, vse večja samotnost posameznika v okolju tehnicizirane družbe, telesna in duhovna zmedenost zaradi nerazumevanja lastnega položaja in vloge v svetu ali naglo spreminjajočega se sveta samega. V Bizarnih zgodbah pisateljica ponovno, na drug način in skozi drugačno tematiko ter iz nove perspektive, napoveduje teme, ki so značilne za njeno ustvarjanje, od ekološke osveščenosti in skrbi za okolje, empatije do živali in narave do feminizma, detabuiziranja starosti in smrti, refleksije o odnosu med centrom in obrobjem, o ekscentričnosti kot izstopu iz privajenega, privilegiranega položaja ter številne druge. (konec)zz

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
      123456789101112131415161718192021222324252627282930
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej