Petek, 6. december 2019 - 21:04

Slovenija/Kultura

Slasten drugi hod knjižnih dobrot

Rok Zavrtanik in Igor Harb

Rok Zavrtanik in Igor Harb
Avtor: MOREL zz

Branko Gradišnik

Branko Gradišnik
Avtor: MOREL zz

Ljubljana, 6. decembra 2019 (MOREL) - Navdušenci nad pisano besedo Kurta Vonneguta, Franka Herberta in Christelle Dabos od danes, pri založbi Sanje in po enoletnem premoru lahko vzamejo v roke slovenski prevod nadaljevanja njihovega literarnega ustvarjanja. Založnik je poskrbel, da je slovenski prevod Vannegutovih Zbranih zgodb – druga knjiga prispeval Branko Gradišnik. Nadaljevanje Herbertovega romana Peščeni planet nosi naslov Mesija s peščenega planeta (prevod Matjaž Juričak), druga knjiga Dabosove je izšla pod naslovom Zrcalka II. Izginotja na mesečini in v slovenskem prevodu Žive Čebulj. Pri Sanjah pravijo, da gre za enako slasten drugi hod knjižnih dobrot kot je bil lanskoletni.

Vonnegut, ki je živel in ustvarjal v New Yorku, velja za enega najboljših avtorjev sodobne ameriške književnosti, ostrega kritika ameriške družbe in politike ter prepričanega pacifista. Po besedah prevajalca Branka Gradišnika, ki je prevedel tudi prvo knjigo, bi moral Kurt Vonnegut prejeti za svoje delo Nobelovo nagrado, saj gre za enega najpomembnejših literarnih velikanov zadnjih sto let. Po njegovih besedah »Vonnegut bi moral biti »kontrastilist«: že na začetku kariere, še kot zgodbopisec za ženske in družinske revije, je vrnil literaturo jeziku, kakršen se dejansko govori. Prevajalec v slovenščino se ob tem znajde v težavah, kajti slovenščina si z amerikanščino ne deli izročila velikega Marka Twaina. Twainove virtuozne študije pogovorščine in narečja so prevedene v knjižno slovenščino… Predvsem se živost Vonnegutovega jezika nanaša na dialoge, a tudi na besedila, katerih fiktivni narator je človek iz ljudstva: recimo gimnazijski kapelnik, ali investicijski svetovalec, ali pa prodajalec viharnih oken in zaslonov,« je še med drugim zapisal Gradišnik.

Mesija s peščenega planeta Franka Herberta, ki ga je prevedel Matjaž Juričak, je drugi del iz ciklusa romanov o Sipini, peščenemu planetu. Kot je na novinarski konferenci povedal založnik Rok Zavrtanik, to nadaljevanje kultnega znanstvenofantastičnega romana Peščeni planet velja za najkontroverznejši del sage o Sipini. S serijo knjig o peščenem planetu končno tudi v slovenščini dobivamo prevode enega najimenitnejših piscev znanstvene fantastike, ki je zaradi svoje veličine že davno prekoračilo žanrske okvirje. Mesija s peščenega planeta je pronicljiva pripoved o moči, korupciji in (zlo)rabi oblasti, ki bralcev ne pušča ravnodušnih in meče novo luč na dogodke iz prve knjige. Publicist in prevajalec prve knjige Peščenega planeta Igor Harb je poudaril, da je to delo napeto in pretresljivo nadaljevanje prelomnega dela znanstvene fantastike, ki po številu strani resda ne doseže epskega obsega Peščenega planeta, v idejah in izvedbi pa ga nadgradi do neslutenih razsežnosti. Mesija s peščenega planeta je pomembno delo v znanstvenofantastični literaturi, zdaj pa pripravljajo tudi film. Prihodnje leto založba Sanja napoveduje izid tretje knjige z naslovom Otroka peščenega planeta. Roman Otroka peščenega planeta velja za prvo znanstvenofantastično delo, ki se mu je uspelo prebiti med lestvice najbolje prodajanih knjig.

Drugo knjigo fantazijske sage Zrcalka. Izginotja na mesečini Christelle Dabos, ki jo je prevedla Živa Čebulj, je po ocenah literarnih kritikov eden bolj izstopajočih fantazijskih crossover dosežkov prejšnjega leta. Nekateri še dodajajo, da Zrcalko lahko z lahkoto postavimo ob bok knjigam o čarovniškem fantu Harryju Potterju in tudi Gospodarja prstanov. Uredniki založbe Sanje posebej poudarjajo, da gre za tetralogijo iskrivega francoskega esprija izpod peresa mlade provansalske pisateljice, ki se ji je uspelo zavihteti med najimenitnejša dela fantazijskega žanra. Prva knjiga Zrcalka. Zimska zaročenca je postala zmagovalka natečaja Gallimard Jeunesse za najboljši prvenec in Amazonova Naj knjiga leta v kategoriji fantazijske književnosti.

Založba Sanje je nedavno izdala prvenec irske pisateljice Sally Rooney Pogovori s prijatelji. Velika milenijska avtorica je napisala to knjigo pri 27 letih. V njenih delih se spenjata svežina novega glasu generacije ter izvrstnost klasičnega literarnega izročila. »Čeprav roman obravnava ljubezenski zaplet precej nekonvencionalno, sem vesela, če ga ljudje berejo kot ljubezensko zgodbo«, je v enem intervjuju povedala Sally Rooney. Prepričana je, da je ljubezen pomembna snov v literaturi – psihološko, ideološko, pa tudi v smislu razmerja do romana kot literarne oblike. (konec)zz

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
      123456789101112131415161718192021222324252627282930
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej