Petek, 29. november 2019 - 21:26

Slovenija/Kultura

Svetlani Makarovič je mesto v SAZU

Milena Mileva Blažič in Žiga Kosec

Milena Mileva Blažič in Žiga Kosec
Avtor: MOREL-zz

Ksenja Benedetti in Oto Horvat

Ksenja Benedetti in Oto Horvat
Avtor: MOREL-zz

Ljubljana, 29. novembra 2019 (MOREL) - Dosedanji ustvarjalni opus Svetlane Makarovič je tako prepričljivo izjemen, da avtorica zasluži članstvo v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), prav gotovo pa je vreden nominacije za Nobelovo nagrado. S temi besedami so na današnji tiskovni konferenci v ljubljanski hiši sanjajočih knjig Sanje predstavili avtoričine zbrane pesmi za otroke pod naslovom Pesmi muce potovke in zvočno knjigo pesmi Horror mundi s priloženo zgoščenko nastalo v sodelovanju z enim najboljših slovenskih džezovskih tolkalcev Zlatkom Kavčičem. Sanje so med bralce poslale tudi zbirko kolumn Ksenije Benedetti v knjižni obliki z naslovom Kažipoti in podnaslovom Sonatina o odnosih in kulturi srca. Oto Horvat je spisal zelo intimno izpoved o izgubi ljubljene osebe, ki je pri Sanjah izšla v knjižni obliki, kot roman pod naslovom Sabo je obstal.

»Svetlana Makarovič je pesnica mednarodnega formata, avtorica izjemno bogatega in vrhunskega literarnega opusa, ki se odlikuje tudi po nenavadno širokem registru umetniških talentov in izrazov, ki segajo od vseh treh literarnih vrst (lirike, dramatike in pripovedništva) do gledališke igre, glasbe in likovne umetnosti. Svetlana je eden izmed najosupljivejših primerov umetniškega poliglotizma, na vseh toriščih svojega umetniškega delovanja pa je dosegla nenadkriljivo mojstrstvo«, je v spremni besedi »Srce, dom za Svetlanine pesmi muce potovke« zapisal Boris A. Novak. Po njegovih besedah je »pričujoča knjižna objava pomembna tudi zato, ker osvetljuje dragocen segment avtorske poetike in literarnega opusa Svetlane Makarovič, ki doslej sam po sebi ni bil deležen zaslužene pozornosti. Predvsem pa je pomembno to, da bodo v teh pesmih uživali bralci in bralke sila različnih starosti. In prav na tej točki se zastavlja izjemno zanimivo, intrigantno vprašanje: kako je možno, da avtorica najbolj črnih balad, kdajkoli napisanih v naši književnosti, obenem piše tako tople, svetle in igrive pesmi, pravljice in igre za otroke? Toplina Svetlaninega pisanja za otroke je navidezno nerazdružljiva z grozljivim vzdušjem balad, ki jih piše za odrasle, vendar podrobnejši premislek razkrije globok skupni imenovalec – izražanje ranljivega posameznika (otroka in živali) zaradi nasilja institucionalne družbe«, je še zapisal Boris A. Novak. Po besedah založnika Roka Zavrtanika so ilustrirane zbrane pesmi za otroke velike mojstrice verza in umetniške besede nedvomno eno najlepših leposlovnih del mladinske literature v slovenskem jeziku. Izbor pesmi sta pripravila avtorica Svetlana Makarovič in urednik Žiga Kosec, ki je tudi pripravil bibliografijo in predstavil kar 32 uglednih slovenskih ilustratorjev, ki so prav tako sodelovali v tem velikem projektu. »Opus Svetlane Makarovič je izjemen tako po obsegu kot po kakovosti, zakladnica njenih vrhunskih umetnin pa ena največjih na slovenskih literarnih tleh. V Pesmih muce potovke se srečajo Sapramiška, Korenčkov palček, vila Malina, kosovirji, coprnica Zofka, žaba Regica, pek Mišmaš in še mnogi drugi«, pojasnjuje Kosec. Kot je Kosec na novinarski konferenci poudaril, nabiranje in zbiranje Svetlaninih pesmi je bila težka, a hkrati zabavna naloga. Težka zato, ker so zelo razpršene, od množice radijskih iger do lutkovnih in igranih predstav. V zajetni knjigi na več kot tristotih straneh je u triintrideset sklopov objavljenih 278 pesmi, ki jih je ilustriralo dvaintrideset ilustratorjev. Glede na to, da je avtorica naklonjena mačkam, so te postale rdeča nit knjige, vsak ilustrator pa je moral upodobiti vsaj en mačji motiv. Tako je enaka vsebina zajeta v dveh različnih naslovnicah knjig. Ob današnji predstavitvi je dr. Milena Mileva Blažić, profesorica ljubljanske Pedagoške fakultete poudarila, da je to veliko dela za enega človeka. To je delo za sodelavce Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in je sramotno, ker se ob letošnji 80-letnici Svetlane Makarovič SAZU ni odzvala in jo sprejela kot svojo redno članico. To je karizmatična avtorica subverzivne mladinske književnosti, a to je, ko otrok ima pravico do svojih napak. Avtorica izumlja kosovirje, sapramiško je motivno in tematsko zanimiva ter z izjemnim občutkom za socialno ranljive osebe, kritično pa posega v vsa življenjska vprašanja. Svetlana Makarovič bi morala biti članica SAZU in z svojim opusom si zasluži biti nominirana za Nobelovo nagrado.

Danes so v založbi Sanje predstavili javnosti svoj večletni projekt - zvočno knjigo Horror mundi. Kot je dejal Rok Zavrtanik gre za, glasbeno-pesniški recital v izvedbi Svetlane Makarovič in enega najboljših slovenskih džezovskih tolkalcev Zlatka Kavčiča, nastajal pa je od leta 2014, ko smo bili priča veliki begunski krizi. V knjigi je objavljenih 16 pesmi v slovenščini kot izvirniku in vsaka je prevedena v nekateri tuji jezik od hrvaščine, ruščine, angleščine, katalonščine, španščine do portugalščine, danščine in arabščine. Knjigi je priložen CD.

Ksenija Benedetti, ki se je skoraj dve desetletji ukvarjala z državnim protokolom je V primorskih novicah pisala dvotedenske kolumne Založba Sanje je danes predstavila njeno knjigo, zbirko ilustriranih kolumn: Kažipoti. Sonatina o odnosih in kulturi srca. Kolumne je objavljala v sobotni izdaji Primorskih novic. V Kažipote je vpletla vse tisto, kar pozna in kar jo določa: poleg izkušenj v komunikaciji z ljudmi, v srečanjih z najvišjimi predstavniki držav in mednarodnih ustanov pa tudi ljubezni do fotografije, glasbe, poezije in umetnosti nasploh. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala avtorica knjige je kolumne pisala po navdihu in o tem kaj se ji je zgodilo oziroma se je dogajalo. Svoje kolumne je označila za zelo situacijske, ki pa imajo tudi kritičen pogled na sedanje stanje. »Gre za odnos do sočloveka, ki je zelo različen. Skozi formo protokola seva veliko vsebine, seveda, če jo človek zna videti,« je še dodala. V »Uvodnih notah« je novinarka Vesna Milek zapisala, da »Ksenija Benedetti ima nekaj, kar je izjemno dragoceno: občutek za duha časa. Je moderna in sveža, zato jo imajo rade tudi najmlajše generacije; ima občutek za to, kje živimo, kaj se nam dogaja, zaznava novo mreženje sveta, sluti, kam gremo, če se ne bomo znali ustaviti, pogledati nase z drugih zornih kotov. Knjigo je ilustriral Aleksander Cavazza, njegove ilustracije pa so po besedah Roka Zavrtanika vtkane v zgodbe in v knjigi preraščajo kolumne in so dejansko zgodbe.

Oto Horvat, Madžar iz Novega Sada, ki piše na srbskem jeziku in živi v Firencah, je avtor zelo pretresljivega, intimnega sodobnega romana z naslovom Sabo je obstal (Sabo je stao), ki ga je v slovenščino prevedla Dijana Matković. »To je roman, ki je nastal iz moje intimne travme in po smrti moje soproge,« je pojasnil avtor dela na novinarski konferenci in dodal, da je ta knjiga neke vrste spomenik. »Želel sem to knjigo pustiti v preteklosti, vendar ta preteklost stalno hodi za mano. Knjigo sem napisal na način razgovora kot da nekdo sedi pred mano in me sprašuje, jaz pa mu odgovarjam.«

V jesenskem svežnju so pred kratkim izšle tudi knjige: Alma Karlin Moj kitajski ženin, Markus Zusak Odposlanec in Wilhelm Reich Prisluhni, mali človek. Prvenec Alme M. Karlin so mnogi poznavalci avtoričine zapuščine imeli za njeno najboljše neobjavljeno delo, ki temelji na njeni lastni avtobiografski izkušnji. Roman pripoveduje zgodbo o krhkem mladeniču z imenom Xu Yong Lun, ki se nesmrtno zaljubi v svetovno popotnico in jo zaprosi za roko. Neuspeh zaroke s Xujem Yongom Lunom predstavlja odločilno prelomnico v Alminem življenju. Kitajčeva snubitev ji je vlila žensko samozavest in ji prinesla kar nekaj novih spoznanj o moških.

Izpod peresa avstralskega pisatelja Markusa Zusaka, avtorja uspešnice Kradljivka knjig, prihaja nov roman, poln upanja, smeha in ljubezni. Roman Odposlanec, za katerega je avtor dobil številna priznanja, je iz angleščine prevedla Alenka Ropret.

Pri Sanjah je izšel tudi esej Wilhelma Reicha Prisluhni, mali človek, spremno besedo k delu pa je napisal Dušan Makavejev. Gre za izjemni esej zdravnika, misleca, psihoanalitika in znanstvenika, pred katerim so bežali in katerega so knjige in raziskave zažigali fašisti in nacisti, za njimi komunisti in nazadnje – nemara najbolj dosledno in najuspešnejše – kapitalisti, je zapisano v predgovoru k slovenskemu prevodu. Slovenski prevod knjige Prisluhni, mali človek je izšel skupaj, prav tako s prepovedano spremno besedo nedavno preminulega režiserja črnega vala jugoslovanskega filma Dušana Makavejeva. Nastala je na podlagi večletne raziskave Reichovega življenja in dela ob snemanju danes kultnega filma W.R. Misterij organizma. (konec)zz

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej