Ponedeljek, 22. februar 2021 - 23:22

Notranja politika/Slovenija-prejeli smo

Vlada ukinja enotni plačni sistem v javnem sektorju

Ljubljana, 22. februar 2021 (MOREL)- Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) je glede vladnih izhodišč za prenovo plačnega sistema javnega sektorja sprejela naslednja stališča:

  1. Vladni predlog ukinja enoten plačni sistem in uvaja novega, ki bo imel zgolj »skupne temelje plačnega sistema«. Navedeni ključni cilji kažejo na to, da primerljivost plač, enotnost ureditve in vzpostavitev pravičnih razmerij med plačami (z vsemi sestavinami) posameznih plačnih skupin in delovnih mest niso več pomembni za sistem plač v JS.

V Dogovoru o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 80/2018), ki je bil sklenjen med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, je določeno, da stranke soglašajo, »da se pričnejo usklajevanja predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter Zakona o javnih uslužbencih, ki ga bo vladna stran takoj po uveljavitvi aneksov h KP dejavnosti in poklicev posredovala sindikalni strani.«

Vladna stran je ponudila izhodišča za »skupne temelje plačnega sistema«, ki se ne nanašajo zgolj na ZSPJS in ZJU, temveč posegajo v same temelje plačnega sistema. Hkrati pa vlada ne predlaga nobenih rešitev, s katerimi bi odpravili razloge, ki v okviru skupnega plačnega sistema povečujejo razlike med povprečnimi plačami posameznih plačnih skupin in podskupin.

Gre za vračanje v čase pred vzpostavitvijo enotnega oz. skupnega plačnega sistema - takrat je veljal Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (ZRPJZ), ki je določal izhodiščne količnike za posamezne dejavnosti. »Korekcije« količnikov, dodatki in nekatera druga plačila pa so bila prepuščena različnemu urejanju po dejavnostih in poklicih z drugimi zakoni in podzakonskimi akti, kolektivnimi pogodbami, akti delodajalca ipd. Sistem je bil nepregleden in nepravičen ter težko »obvladljiv« in je dopuščal velike razlike v plačah za primerljivo delo.

Preseneča, da Vlada RS v uvodu izhodišč naravnost pove, da so njena prizadevanja usmerjena k "ukinitvi enotnega plačnega sistema" in izdelavi novega, ki bo določal zgolj skupne temelje. Ne preseneča pa, da predlagatelji potrebo po drugačni ureditvi sistema plač utemeljujejo s študijo OECD z leta 2011, ki jo praviloma potegne z naftalina, ko pripravlja nova izhodišča za spremembe.

Za KSJS izhodišča vlade, ki jih je predstavila pogajalski komisiji 15.2.2021, ne pomenijo uresničevanja dogovora iz leta 2018, saj ta ni predvideval ukinitve enotnega plačnega sistema in posegov v same temelje plačnega sistema.

  1. Vlada kot ključne cilje »skupnih izhodišč plačnega sistema« določa variabilno nagrajevanje, fleksibilnost, poenostavitve sistema in manj administriranja ter drugačno obravnavo storitvenega dela javnega sektorja. Predlagana je popolnoma neargumentirana delitev na dve skupini proračunskih uporabnikov (»administrativni in storitveni del«), v okviru katere je de facto skrit razpad plačnega sistema in omogočen t. i. izstop brez izstopa.

Vladna izhodišča, ne le da ignorirajo heterogeno gibanje plač v posameznih podskupinah "enotnega" plačnega sistema, ampak ga s "čira čara" delitvijo na dva dela, še poglabljajo. Z napovedjo o "strožjih pravilih" za plače v eni skupini, ki bi delovala varčevalno in "večjo avtonomijo in variabilnostjo določanja plač," prilivajo olja na ogenj neenakosti.

Predlog namreč pomeni drastičen odstop od temeljnega načela plačnega sistema javnega sektorja: "enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih" in povečuje razlike med posameznimi plačnimi skupinami in podskupinami in celo med posameznimi delodajalci znotraj iste dejavnosti.

Prav tako ni jasna logika delitve na dve skupini. Ne drži, da so v predlogu vlade v prvo skupino uvrščeni vsi proračunski uporabniki, ki se večinoma financirajo iz proračuna RS. Tudi iz obrazložitev vladne strani na pogajalski skupini izhaja, da so pravi razlogi za delitev na dve skupini drugje in jih vlada očitno ne želi razkriti. Zagotovo pa ne bodo pripomogli k boljšemu delovanju javnega sektorja in k ustreznejšemu določanju plač.

Za KSJS vladno izhodišče o predlagani delitvi plačnega sistema na dve skupini ni sprejemljivo in kot tako ne more biti predmet pogajanj, zato jo pozivamo, da ga umakne.

  1. Vladni predlog se večinsko naslanja na priporočila OECD iz leta 2011, ki so nastala v bistveno drugačnih okoliščinah in temeljila na neoliberalnih varčevalnih stališčih, da je potrebno javni sektor fleksibilizirati in privatizirati. Vse to se je kasneje pokazalo kot zgrešena logika, do katere so države (in mednarodne organizacije) v današnjem času večinoma zelo zadržane. Ne upošteva pa vladni predlog drugih analiz, ki so pokazale velike razlike in neskladja znotraj plačnega sistema. V celoti ignorira ključne ugotovitve Analize kariernega napredovanja javnih uslužbencev iz leta 2019, čeprav se nanjo v uvodu sklicuje. Morda zato, ker analiza jasno kaže, da je eden ključnih problemov obstoječega plačnega sistema sistematično povečevanje razlik med plačami posameznih plačnih skupin in podskupin, ki jih vladna izhodišča sploh ne naslavljajo.

 

KSJS zavrača selektivno sklicevanje na priporočila in analize s strani vlade.

  1. Izhodišča vlade vsebujejo uvedbo »večje fleksibilnosti glede možnosti uvajanja novih delovnih mest in uvrstitve delovnih mest v plačne razrede« s strani posameznih delodajalcev. To pomeni zaobid temeljev plačnega sistema, ki določajo, da je ZSPJS krovni zakon za sistem plač v javnem sektorju, v katerem so določene osnove glede osnovne plače (javnih uslužbencev in funkcionarjev), dodatki, delovna uspešnost in drugo. Določa tudi, da se orientacijska delovna mesta in nazivi ter višina dodatkov uredi v Kolektivni pogodbi za javni sektor. Vsa ostala delovna mesta pa se urejajo s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev. Na ta način se upošteva načela kolektivnega dogovarjanja in ustrezne konvencije MOD.

Če bi imeli delodajalci možnost arbitrarnega uvajanja novih delovnih mest in določanja plač za ta delovna mesta, to pomeni direktno izigravanje načel in postopkov kolektivnega dogovarjanja.

KSJS ostro nasprotuje izigravanju socialnega dialoga in možnosti, da delodajalci sami v svojih aktih uvajajo nova delovna mesta in jim sami določajo višino plače. Gre za popolnoma nesprejemljiv predlog vlade. Pričakujemo umik tega predloga.

 

  1. Vlada v izhodiščih določa roke. Dne, 15. februarja so bila sindikalni strani predstavljena izhodišča, 1. marca naj bi prejeli besedilo členov ZSPJS in do 30. aprila mora MJU vladi poročati o stopnji usklajenosti ZSPJS. Glede na obsežnost sprememb in de facto ukinitev enotnega (skupnega) plačnega sistema, gre za nerealne roke. Dosedanje izkušnje z (ne)usklajevanjem PKP-jev, z nedelovanjem ESS-ja in s popolnim neupoštevanjem pripomb socialnih partnerjev, nas navdajajo s skrbjo, da bo vlada ZSPJS poslala v parlamentarno proceduro ne glede na stopnjo usklajenosti s sindikati javnega sektorja.

KSJS od vlade pričakuje spoštovanje predhodno podpisanih dogovorov, iz katerih izhaja, da bo glede temeljnih vprašanj glede plačnega sistema v javnem sektorju doseženo soglasje.

Vladi predlagamo, da se skupaj dogovorimo o razumnem roku za pogajanja in usklajevanja.

 

  1. Vlada v svojem predlogu združuje dve različni delovni uspešnosti (DU) – redno DU in DU iz naslova povečanega obsega dela ter predlaga »postopen dvig mase sredstev za DU iz sedanjih 2% na 7%. Vlada napačno navaja, da je masa sredstev za redno delovno uspešnost fiksirana na 2%. ZSPJS v 22. členu določa, da masa sredstev ne sme biti nižja od 2% in ne višja od 5%. Žal pa z vladne strani nikoli ni bilo pristanka na maso, višjo od 2%.

ZSPJS – z razlogom - določa tri različne vrste delovne uspešnosti (redno DU, DU iz naslova povečanega obsega dela in DU iz naslova tržne dejavnosti). Različne so tako po vsebini kot tudi po viru sredstev. Vlada z ničemer ne utemeljuje združitve dveh DU, prav tako ni jasno, na kakšen način se bodo vrednotila nadomeščanja odsotnih sodelavk in sodelavcev, večji obseg nalog (namesto zaposlitve dodatnih kadrov), ki jih delodajalec naloži javnemu uslužbencu in dodatno delo na projektu. Vsem tem nalogam, ki so javnemu uslužbencu naložene dodatno, poleg rednega dela, je po sedanji ureditvi namenjena DU iz naslova povečanega obsega dela.

KSJS nasprotuje združitvi dveh delovnih uspešnosti in predlaga vladi, da se za omogočanje večje variabilnosti plače, masa sredstev za redno delovno uspešnost poveča na 5%, za kar se mora zagotoviti dodatna sredstva, izven obstoječe mase plač. V kolikor vlada ocenjuje, da se DU iz naslova povečanega obsega dela izplačuje v nasprotju s predpisi, naj ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.

 

  1. Vlada sama v svoji analizi ugotavlja, da obstajajo velike razlike pri zahtevnosti napredovanja v nazive in velike razlike med kariernimi sistemi. Vendar pa teh anomalij s svojimi predlogi v ničemer ne naslavlja, nasprotno, s predlogi glede »večje fleksibilnosti« in z omogočanjem arbitrarnosti delodajalcem, se te razlike še povečujejo.

Izhodišča vlade predvidevajo ukinitev ocenjevanja za redno napredovanje v plačne razrede in uvedbo avtomatizma pri napredovanjih, ki bi pomenil napredovanje za 10 plačnih razredov v 40 letih dela na istem delovnem mestu. Dejansko gre pri tem predlogu vlade za varčevalni ukrep, kar vladna stran tudi sama priznava. Vlada to utemeljuje z visokim deležem odličnih ocen in s »pospešenim« napredovanjem, ki ga te ocene prinašajo. Namesto, da bi vlada zagotovila boljšo usposobljenost predstojnikov za ocenjevanje in se soočila z morebitnimi neustreznimi načini ocenjevanja, predlaga njegovo ukinitev. Hkrati pa tem istim predstojnikom daje ogromna nova pooblastila, ki naj bi zagotovila večjo fleksibilnost in povezanost plače z rezultati dela.

Vladna izhodišča s temi vsebinami vodijo v večjo nepreglednost sistema in povečujejo nepravičnost ter razlike med posameznimi plačnimi skupinami in podskupinami. Prav tako se bo povečal medgeneracijski prepad. Javne uslužbence na začetku karierne poti se z »avtomatizacijo napredovanja« postavlja v bistveno slabši položaj kot tiste javne uslužbence, ki so že dosegli vsa napredovanja. Kljub svoji zavezanosti k večji fleksibilizaciji vlada s tem predlogom popolnoma izničuje bistvo napredovanja. Še posebej negativno pa bo to vplivalo na tiste dele javnega sektorja, kjer ni nazivov oziroma ni različnih delovnih mest (znotraj istega TR), na katere bi bilo možno premestiti javne uslužbence, kar jim de facto omogoča skokovita napredovanja. Poleg tega bi prišlo do neenake obravnave javnih uslužbencev, ki jim je zagotovljena pravica do obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in upokojitev z manj kot 40 leti delovne dobe.

KSJS nasprotuje »avtomatiziranemu napredovanju«, katerega namen je privarčevanje sredstev. Od Vlade RS pričakujemo, da pripravi predloge, ki bodo odpravili anomalije v kariernih sistemih, ne pa, da se jih še poglablja.

 

  1. Vladna izhodišča »sramežljivo« omenjajo plače funkcionarjev v dveh segmentih. Pri dvigu najvišjega plačnega razreda za javne uslužbence (57) je omenjeno, da bi morali zagotoviti »ustreznost razmerja v odnosu do funkcionarjev«. Med »drugimi spremembami« v vladnem gradivu pa je navedena »izenačitev oz. določitev višine nekaterih dodatkov za funkcionarje z višino istih dodatkov, ki veljajo za javne uslužbence.« Iz predloga ni razvidno, kaj konkretno to pomeni. Zanima nas ali in koliko se bo širil nabor dodatkov, do katerih so upravičeni funkcionarji in kako bo to vplivalo na dejansko zvišanje plač funkcionarjev.

V KSJS pričakujemo jasnejša pojasnila vlade glede »ustreznosti razmerij plač med javnimi uslužbenci in funkcionarji in konkretizacijo predlogov vlade glede dodatkov za funkcionarje.

 

  1. Vlada ponovno predlaga uvrstitev delovnih mest plačne skupine J v KPJS, čeprav je sindikalna stran tovrstne predloge že večkrat zavrnila. Plačna skupina J res zajema strokovno-tehnična (spremljevalna) delovna mesta, vendar pa ravno tako tudi med delovnimi mesti J obstajajo specifike glede na posamezno dejavnost, v kateri delujejo.

Čudi nas, da vlada ne opaža problematike »nižje uvrščenih delovnih mest«. Zaradi zagotovitve vsaj približno dostojnega preživetja je bil dvig minimalne plače nujen. Vendar ne gre zanemariti izrazite kompresije delovnih mest nižjih tarifnih razredov, ki jo je treba razrahljati in vzpostaviti ustrezna razmerja.

V KSJS jasno nasprotujemo uvrstitvi delovnih mest plačne skupine J v KPJS. Od Vlade RS pričakujemo predloge, ki bodo ustrezno uredili razmerja med delovnimi mesti zlasti III., IV. In V. tarifnih razredov in različnimi zahtevnostmi del in nalog, upoštevajoč »mejo za minimum«, ki jo je postavila nova višina minimalne plače.

  1. V vladnih izhodiščih so v poglavje »4. Druge spremembe« uvrščene nekatere spremembe, ki so bile že v preteklosti večinoma ali v celoti usklajene med vladno in sindikalno stranjo (npr. 3.a člen ZSPJS, plačilo dežurstva, 14. člen ZSPJS). Gre za obstoječa določila, pri katerih se je v praksi pokazalo, da potrebujejo bolj življenjsko ureditev, ki ustreza dejanskemu stanju.

V poglavju »4. Druge spremembe« KSJS soglaša z uvrstitvijo tistih predlogov, ki so bili že v preteklosti na pogajalski skupini večinoma ali v celoti usklajeni.

  1. Vlada v svojih izhodiščih zelo površno navaja, da izhodišča nimajo finančnih učinkov. Hkrati sama navaja, da zasleduje varčevanje pri avtomatizaciji napredovanja v plačne razrede in da naj se tako privarčevana sredstva namenijo večji fleksibilizaciji pri t. i. storitvenem delu javnega sektorja.

Od vlade pričakujemo natančnejšo opredelitev predvidenih finančnih učinkov in izračune vpliva vladnih izhodišč na posamezne plačne skupine in podskupine. Nesprejemljiva je sprememba načina napredovanja iz varčevalnih razlogov.

Sklepni poudarki:

  1. Pričakujemo, da bo vlada RS v pogajanjih o prenovi plačnega sistema v celoti spoštovala že podpisane dogovore s sindikati javnega sektorja in delovala v skladu z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami, še zlasti s konvencijami MOD, ki se nanašajo na kolektivno dogovarjanje.
  2. V KSJS se zavzemamo za enotni/skupni plačni sistem v javnem sektorju, pri katerem pa je potrebno odpraviti tiste neustrezno urejene elemente, ki so bili ugotovljeni z analizami plačnega sistema, zlasti z zadnjo opravljeno - Analizo kariernega napredovanja javnih uslužbencev v javnem sektorju (2019).
  3. Ostro nasprotujemo neosnovani delitvi javnega sektorja na dva dela.
  4. Ostro nasprotujemo arbitrarnemu odločanju predstojnikov, da bi mimo KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti/poklicev lahko sami določali nova delovna mesta in jih uvrščali v plačne razrede.
  5. Ostro nasprotujemo tudi varčevanju pri napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede in namenjanju tako privarčevanih sredstev za delovno uspešnost ali za druge ukrepe fleksibilizacije. Za večji variabilni del plače morajo biti zagotovljena dodatna sredstva.
  6. Vladna in sindikalna stran sta zavezani k skupnemu dogovarjanju in pogajanjih o plačnem sistemu v javnem sektorju in da bo glede temeljnih vprašanj sistema javnih uslužbencev ter sistema plač v javnem sektorju doseženo SOGLASJE.
  7. Od Vlade RS pričakujemo, da v osnutek ZSPJS, ki naj bi ga pripravila do 1.3.2021, ne vključi vsebin, ki jim v celoti in ostro nasprotujemo. Predlagamo, da se najprej uskladimo glede izhodišč za prenovo plačnega sistema.

To je podpisal Branimir Štrukelj, predsednik KSJS. (Konec)

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
12345678910111213141516171819202122232425262728293031
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej

Seniorske novice