Četrtek, 28. maj 2020 - 22:21

Šport/Speedway

Ljubljana ostala brez dirkališča za speedway

Ljubljana, 28. maja 2020 (MOREL)– Na stezi stadiona v športnem parku Ilirija so danes zadnjič zahrumeli speedway motocikli – z iztekom najemne pogodbe za uporabo stadiona se ta atraktivna motošportna panoga po 57 letih poslavlja od Zgornje Šiške v Ljubljani. Avto-moto touring klub Ljubljana, ki je vsa ta leta vzgajal mlade speedwayiste in skrbel za treninge in organizacijo dirk v prestolnici, je na današnjem zadnjem uradnem treningu predstavil razloge za trenutno stanje in kaj bo s speedwayem v Ljubljani po zaprtju steze.

Speedway ima v Ljubljani dolgo tradicijo. Prvo ljubljansko ovalno dirkališče za dirke z motocikli je bilo med obema svetovnima vojnama na tedanjem ljubljanskem letališču v ljubljanskih Mostah. Na tem dirkališču so vozniki uporabljali tako imenovano tehniko vožnje dirt track, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja pri nas najbolje obvladal Ludvik Starič - Leteči Kranjec. Po drugi svetovni vojni so bile sprva v ospredju cestno hitrostne dirke po običajnih cestah. Ko pa je prišlo do nekaterih hudih nesreč in so takšne dirke prepovedali, je tudi v Sloveniji večjo pozornost dobil speedway, ki je bil v Jugoslaviji sicer najbolj razvit na Hrvaškem. V sklopu teh prizadevanj je tudi Ljubljana dobila novo progo za speedway, ki so jo zgradili na stadionu Ilirije v Zgornji Šiški. Otvoritev je bila leta 1963, otvoritvene tri kroge je v svojem poslovilnem nastopu odpeljal takrat 57-letni Ludvik Starič.

AMTK Ljubljana in njegovi zagnani športni delavci so 57 let investirali ter s prostovoljnim delom gradili in vzdrževali stezo in spremljajoče objekte, a žal na tuji zemlji. Ta je bila v prejšnjem sistemu družbena, kasneje pa se je o lastništvu odločalo med Mestno občino Ljubljana (MOL) in Zvezo športnih društev Ilirija, ki je na koncu zmagala. »Vsa leta je AMTK Ljubljana korektno plačeval najemnino za stadion, ob koncu sezone 2019 pa smo od lastnika športnega parka Ilirija - ZŠD Ilirija dobili odpoved najemne pogodbe za stadion, kar pomeni, da speedway steze in drugih spremljajočih objektov, ki smo jih nedvoumno zgradili sami in so speedwayu služili 57 let, ne moremo več uporabljati«, pojasnjuje predsednik AMTK Ljubljana Rado Stojanovič in dodaja: »Žal sta kapitalizem in svetost zasebne lastnine neusmiljena, to pa je privedlo do konca vrhunske športne discipline – speedwaya v Ljubljani.«

Speedway več let odrinjen s stadiona, kar je privedlo do bridkega konca

AMTK Ljubljana in speedway sta se bila že zadnjih deset let primorana prilagajati – prebivalcem v soseščini, ki jih je motil hrup speedway motociklov, Zavodu Tivoli oziroma MOL, nogometnemu klubu Ilirija … To je privedlo do zmanjševanja aktivnosti kluba tako pri treningih kot tudi pri organizaciji speedway prireditev in na koncu do zmanjšanja interesa za speedway v Ljubljani ter posledično do upada števila voznikov. »V klubu smo se ves čas aktivno odzivali in vključevali v vse pobude za izgradnjo nove speedway steze. Nazadnje smo se odzvali na namero MOL in AMZS ter pripravili tehnično dispozicijo in vse potrebne načrte za speedway stezo v sklopu načrtovanega športnega objekta v Nadgorici. Žal nobena od pobud še ni obrodila sadov«, razloži Stojanovič in pove, da so vsa ta dejstva narekovala neizogibno odločitev, da je speedwaya v Ljubljani konec: »Da bi se dostojno poslovili in poklonili vsem dosedanjim uspehom, nekdanjim in sedanjim športnikom in športnim funkcionarjem speedwaya in kluba ter vsem zvestim ljubiteljem speedwaya v Ljubljani, smo želeli pripraviti poslovilno speedway dirko z odlično mednarodno udeležbo in jo načrtovali za 9. maj 2020. Dirko smo želeli pripraviti v opomin javnosti, predvsem pa v opomin športnim in političnim strukturam v Ljubljani in Sloveniji, kam nas lahko pripelje individualizem in pohlep po lastnini, ki lahko uniči še tako lepo, tradicionalno in uspešno športno panogo, kot je speedway, vendar nam je izvedbo dirke žal onemogočila epidemija novega koronavirusa.«

AMTK Ljubljana se je z lastnikom športnega parka Ilirija uspel dogovoriti za podaljšanje najemne pogodbe do 31. maja 2020, prav tako je bil dogovor sklenjen s tekmovalci: »Z vsemi tremi vozniki smo se dogovorili za podaljšanje pogodb za tekmovalno sezono 2020. V AMTK Ljubljana se bomo še naprej trudili, da v skladu s finančnimi možnostmi pomagamo voznikom pri uresničevanju njihovih športnih ciljev. A brez speedway steze in nujnih spremljajočih objektov je prihodnost speedwaya v Ljubljani nemogoče napovedovati«, na vprašanje o prihodnosti odgovarja predsednik AMTK in dodaja: »Ob današnjem zadnjem uradnem treningu in s tem zadnjim speedway krogom v Zgornji Šiški se za vse, kar so prispevali ljubljanskemu in slovenskemu speedwayu, zahvaljujem vsem športnim delavcem, športnim funkcionarjem, voznikom in sponzorjem. Hvala tudi medijem, ki so pomagali uspešno športno zgodbo narediti prepoznavno v širšem okolju.«

AMZS si bo prizadeval, da speedway v prestolnici znova dobi mesto, ki mu pripada

Nad situacijo so razočarani tudi v Avto-moto zvezi Slovenije, nacionalni športni zvezi za motošport in karting: »V AMZS obžalujemo, da speedway na stadionu v športnem parku Ilirija po skoraj 60 letih izgublja svoje mesto. To je hud udarec ne le za ljubljanski, temveč za ves slovenski speedway, ki mu tako ostajata le še dve stezi – v Krškem in Petišovcih«, pove Anton Breznik, predsednik Avto-moto zveze Slovenije, in dodaja: »Vseeno pa opogumlja dejstvo, da ideje za izgradnjo nove steze v Ljubljani že obstajajo na območju predvidenega centra varne vožnje Nadgorica, kjer naj bi zaživeli še poligon za šole vožnje ter poligon za treninge varne vožnje, karting steza ter nekatere druge dejavnosti.  Pobuda se pripravlja pod okriljem MOL, v AMZS pa si bomo prizadevali, da bi speedway v Ljubljani oziroma njeni okolici znova dobil mesto, ki mu glede na bogato tradicijo in uspehe, ki jih je prinesel slovenskemu športu, nedvomno pripada.«

Predsednik AMZS ob tem izpostavlja, da je situacija v glavnem mestu zelo jasen pokazatelj problematike, s katero se sooča slovenski motošport – pomanjkanje primerne infrastrukture: »Čeprav je interes za ukvarjanje z motošportom vse večji, temu ne sledi povečanje števila prog in površin, na katerih bi lahko trenirali vozniki s tekmovalnimi ambicijami in rekreativci, in na katerih bi bilo mogoče organizirati tekmovanja. Z najrazličnejšimi težavami se soočajo tudi lastniki oziroma upravljavci že obstoječih objektov. Okolica namreč za motošportne aktivnosti velikokrat nima nobenega posluha in na teh objektih na različne načine onemogoča izvajanje dejavnosti.« Kot pojasni Breznik, je ena od posledic takšnega stanja, da se nekateri ljubitelji motošporta na vožnje vse prevečkrat odpravijo v naravo, kar pa ni le v nasprotju z veljavno zakonodajo glede vožnje v naravnem okolju, ampak tovrstno ravnanje negativno vpliva tudi na gospodarske, ekosistemske in socialne funkcije gozda. »V AMZS spodbujamo tekmovalce, ki nastopajo na tekmovanjih pod našim okriljem, k spoštovanju narave in okoljevarstvenih smernic mednarodne motociklistične zveze FIM, ki so prevedene v slovenski jezik in veljajo za vse. Hkrati pa si prizadevamo, da bi z zainteresiranimi skupinami in posamezniki ter državnimi organi našli skupni jezik oziroma rešitve, ki bi pripomogle k razvoju motošporta. Na pristojne institucije smo že večkrat naslovili poziv za spremembo zakonodaje, saj je treba najti način, da se predlaganih aktivnosti ne bo le omejevalo ali celo prepovedovalo, ampak da bo ukvarjanje z motošportom, ob upoštevanju okoljevarstvenih smernic, mogoče v zadovoljstvo vseh.«

 

57 let speedwaya v Zgornji Šiški v Ljubljani – kratek zgodovinski opomnik

Na veliko navdušenje nekaj manj kot 10 tisoč gledalcev je AMTK Ljubljana 9. junija 1963 na novozgrajenem dirkališču v Zgornji Šiški slovesno organiziral otvoritveno dirko z najboljšimi dirkači iz Avstrije, Bolgarije in Jugoslavije. Sezona se je v Ljubljani zaključila z dirko za državno prvenstvo, barve AMD Ljubljana je zastopal Matej Milharčič in osvojil odlično šesto mesto.

Že leta 1965 (9. maja) je bila AMTK Ljubljana zaupana organizacija kvalifikacijske dirke za svetovno prvenstvo, ki je pritegnila pozornost skoraj 15 tisoč obiskovalcev.

Po nekaj letih zatišja je leta 1969 za AMTK Ljubljana prvič nastopil Janez Tomažič, ki v klubu še danes opravlja funkcijo predsednika speedway sekcije.

Leta 1973 se je začela pisati nova zgodovina ljubljanskega speedwaya na čelu z uglednim funkcionarjem in sodnikom Brankom Polajnarjem in sedmimi mladimi dirkači.

Leta 1977 je klubu uspela velika naložba – postavitev lesene varnostne ograje ob stezi.

Leta 1978 je s svojimi borbenimi nastopi navduševal Franci Žagar.

Leta 1983 se je klubu pridružil ugledni športni delavec Janko Šemrov, ki je nesporno zaslužen, da so se dirke v Ljubljani in nasploh v Sloveniji ohranile. Istega leta je Šemrov skupaj z Janezom in Francijem Tomažičem organiziral najštevilčnejše izobraževanje za športne funkcionarje.

Leta 1984 so se postavili novi temelji in smernice nadaljnjega razvoja, klubu so se pridružili novi vozniki Franc Kalin, Martin Peterca, Gregor Pintar in Stane Fujs.

Leta 1985 je Franci Žagar osvojil prvi naslov republiškega prvaka, ki je prvi posamični naslov za AMTK Ljubljana.

Leta 1989 je Gregor Pintar osvojil prvi naslov državnega prvaka, leta 1990 pa je AMTK Ljubljana osvojil naslov ekipnega prvaka. Leta 1992 je Pintar trem naslovom državnega prvaka Jugoslavije dodal še prvi naslov državnega prvaka Slovenije.

V premoru med sezonama 1994 in 1995 se je AMTK Ljubljana lotil večje prenove stadiona – zgrajeni so bili prostori nad garažami, prenovljena je bila tribuna in zamenjana varnostna ograja.

Leto 1995 zaznamuje začetek športne poti Mateja Ferjana, ki je leta 1997 osvojil prvi naslov državnega prvaka. 

Leta 1999 je začel trenirati Matej Žagar, najuspešnejši slovenski speedwayist vseh časov.

Leta 2000 si je Matej Ferjan izboril prvo slovensko uvrstitev na dirke svetovnega prvenstva (Speedway Grand Prix) v sezoni 2001.

Gledalce in voznike je ob začetku leta 2002 pričakal ponovno prenovljen stadion, istega leta je svoj prvi naslov državnega prvaka osvojil takrat šele 19-letni Matej Žagar.

Matej Žagar se je leta 2006 prvič uvrstil na dirke Speedway Grand Prix in osvojil končno šesto mesto.

Leta 2009 je sledila naslednja velika investicija, nakup in namestitev varovalnih zračnih blazin.

Leta 2013 je AMTK Ljubljana obeležil 50 let uspešnega speedwaya v Ljubljani in speedway steze v Zgornji Šiški.

Do letošnjega leta, ko se speedwayisti umikajo s stadiona v Zgornji Šiški in ko se speedway poslavlja od Ljubljane, so vozniki AMTK Ljubljana osvojili 30 naslovov državnih prvakov med posamezniki, AMTK Ljubljana pa 28 klubskih.To je podpisal  Rado Stojanovič, predsednik AMTK Ljubljana. (konec)

Arhiv

PonTorSreČetPetSobNed
      123456789101112131415161718192021222324252627282930
Vita

UJFAIR

NepremiÄŤnine Si21 Avto.info

Luksuz.net

Prometej