20.11.2020 ob 09:40
Deli članek

Ljubljana, 20. november 2020 (MOREL)- Evropski parlament je danes objavil celovite rezultate tretje letošnje javnomnenjske raziskave o stališčih evropskih državljank in državljanov do krize, povezane s pandemijo covida-19, ter do Evropske unije. Skoraj 50% vprašanih je spričo gospodarskih posledic krize kot prevladujoče čustveno stanje navedlo ‘negotovost’, obenem pa ima v primerjavi z raziskavo, opravljeno letos spomladi, več anketirancev pozitivne občutke do EU (41%). Med Slovenci prav tako prevladuje občutek negotovosti (45%), precej se je povečal občutek nemoči (30%, +13% glede na spomladansko raziskavo) in jeze (27%, +10%). 38% Slovencev sicer goji pozitivne občutke do EU.

Ob vse večjem deležu državljank in državljanov EU, ki v zvezi s prihodnostjo občutijo negotovost, se dve tretjini vprašanih (66%) strinjata, da bi morala imeti EU več pristojnosti za odpravljanje posledic pandemije. Enakega mnenja je tudi 63% vprašanih Slovenk in Slovencev. Prav tako večina (54%) meni, da bi morala imeti EU za ta namen na voljo več finančnih sredstev. V Sloveniji je ta delež še nekoliko višji (62%).

Obenem je za državljanke in državljane zelo pomembno, da se sredstva EU stekajo le v tiste države članice, ki imajo delujoč pravosodni sistem in ki spoštujejo skupne evropske demokratične vrednote. Več kot tri četrtine vprašanih (77%, v Sloveniji 78%) se namreč strinja, da bi morala EU sredstva namenjati zgolj tistim državam članicam, katerih vlade spoštujejo načela pravne države in demokracije.

Kar zadeva področja financiranja, bi po mnenju anketiranih moralo imeti prednost javno zdravje (54%, v Sloveniji 58%), sledijo gospodarsko okrevanje ter nove priložnosti za podjetja (42%, v Sloveniji 52%), podnebne spremembe in varstvo okolja (37%, v Sloveniji 33%) ter zaposlovanje in socialne zadeve (35%, v Sloveniji 50%).

Večina anketiranih (57%, v Sloveniji 55%) ostaja nezadovoljna zaradi nezadostne solidarnosti med državami članicami. Slaba polovica vprašanih (49%), je zadovoljna z ukrepi, ki jih je v boju proti pandemiji doslej sprejela njihova vlada, skoraj enak delež (48%) pa je nasprotnega mnenja. Na splošno se je zadovoljstvo z ukrepi vlad držav članic v primerjavi z zadnjo raziskavo poslabšalo (-8%). Z ukrepi vlade je v anketi zadovoljstvo navedlo 37% vprašanih Slovenk in Slovencev (-15% glede na spomladansko raziskavo), 60% pa jih ni zadovoljnih.

Medtem ko v 20 državah članicah večina vprašanih meni, da boj proti pandemiji upravičeno posega tudi v omejevanje državljanskih svoboščin, je v šestih članicah (Slovenija, Bolgarija, Poljska, Hrvaška, Madžarska in Češka) večinsko mnenje nasprotno; med slednjimi prednjači Slovenija, kjer 59% vprašanih omejitvam nasprotuje, 37% (-7%) pa se z njimi strinja.

Na ravni EU je več kot tretjina anketiranih (39%) dejala, da je pandemija covida-19 že načela njihove osebne dohodke, 27% pa jih to pričakuje v prihodnje. Da je kriza že posegla v njihove osebne dohodke, je odgovorilo 41% Slovencev, 32% pa jih to pričakuje v prihodnosti.

Raziskava je še pokazala, da so v tej krizi najbolj prizadeti mladi in družine z otroki: 64% državljank in državljanov, starih od 16 do 34 let, se je že soočilo s finančnimi težavami, 27% vprašanih, ki imajo otroke, pa je svoje prihranke porabilo prej kot so načrtovali. V petih državah članicah – na Cipru, v Grčiji, Španiji, Romuniji in Bolgariji – je več kot polovica anketiranih navedla, da je pandemija načela njihove osebne dohodke.

Podatki o raziskavi: Od začetka pandemije covida-19 je Evropski parlament naročil tri posebne raziskave, ki merijo evropsko javno mnenje v času pandemije. Najnovejšo raziskavo je med 25. septembrom in 7. oktobrom 2020 izvedel Kantar na spletu (in po telefonu na Malti), pri čemer je sodelovalo 24.812 anketirancev iz vseh 27 držav članic EU. Anketa je bila omejena na anketirance, stare od 16 do 64 let (od 16 do 54 let v Bolgariji, na Češkem, Hrvaškem, v Grčiji, na Madžarskem, Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji in na Slovaškem). Reprezentativnost na nacionalni ravni zagotavljajo kvote glede na spol, starost in regijo. Skupni rezultati EU se ponderirajo glede na število prebivalcev vsake zajete države. To so sporočili iz predstavništva evropskega parlamenta v Sloveniji. (konec)