26.01.2022 ob 15:52
Deli članek
Evropejci in Evropejke menijo, da so podnebne spremembe največji izziv za EU

Bruselj (MOREL)- Začenja se leto 2022, ki je bilo razglašeno za evropsko leto mladih, v okviru katerega današnja raziskava poudarja stališča mladih evropskih državljanov in državljank o izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija, in ključno vlogo mladih na Konferenci o prihodnosti Evrope. Današnja raziskava Eurobarometra kaže, da 91 % mladih, starih od 15 do 24 let, meni, da lahko boj proti podnebnim spremembam pripomore k izboljšanju njihovega zdravja in dobrega počutja, medtem ko se v starostni skupini 55 let ali več, s tem strinja 84 % vprašanih. Skoraj vsak drugi prebivalec ali prebivalka Evrope (49 %) je mnenja, da so podnebne spremembe glavni svetovni izziv za prihodnost EU, kar pomeni veliko podporo okoljskim ciljem evropskega zelenega dogovora: 88 % Evropejcev in Evropejk meni, da je pomembno povečati delež energije iz obnovljivih virov v našem gospodarstvu in energetsko učinkovitost, 80 % pa se strinja, da je pomembno, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina ter da se spodbuja rast trga brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil.

Drugi prihodnji svetovni izzivi, na katere so opozorili anketiranci, vključujejo zdravje (34 %) ter prisilne migracije in razseljevanje (ki jih je navedlo približno 30 %).

Primerljiv življenjski standard (31 %) in skupna zdravstvena politika (22 %) sta najpomembnejša vidika za prihodnost Evrope. Evropejci in Evropejke dajejo prednost tudi večji solidarnosti med državami članicami (21 %) in energetski neodvisnosti (20 %).

Dosežki, izzivi in vrednote EU

Štirje najpogosteje omenjeni izzivi, s katerimi se sooča EU, so socialne neenakosti (36 %), brezposelnost (32 %) in migracijska vprašanja (31 %). Tako na svetovni ravni kot tudi na ravni EU so okoljska vprašanja in podnebne spremembe, ki jih je omenilo 32 % anketirancev, visoko na seznamu izzivov, s katerimi se soočamo.

Evropski državljani in državljanke menijo, da je spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države (27 %) glavni dosežek EU, sledijo pa mu gospodarska, industrijska in trgovinska moč Evrope (25 %).

Mir (49 %), svoboda mnenja (47 %), socialna enakost in solidarnost (45 %) ter strpnost in odprtost do drugih (44 %) so vrednote, ki jih po mnenju anketirancev, v primerjavi z drugimi državami, najbolje predstavlja ravno EU.

Življenje v Evropski uniji

Velika večina Evropejcev in Evropejk je zadovoljnih z življenjskim standardom v EU (81 %) in svoji državi (89 %) ter s svojim družinskim življenjem (89 %).

Konferenca o prihodnosti Evrope

Približno 43 % Evropskih državljanov in državljank meni, da je glavna prednost vključevanja mlajše generacije v konferenco o prihodnosti Evrope osredotočanje na vprašanja, ki jih zanimajo. Dodatne prednosti njihove ključne vloge na konferenci so energija in motivacija za reforme in spremembe, ki jih prinašajo (35 %), ter njihova osredotočenost na to, da bo Evropa v prihodnosti bolje pripravljena na izzive današnje družbe (33 %).

Evropski državljani in državljanke si še vedno želijo prispevati in sodelovati na konferenci o prihodnosti Evrope. Kot jih je navedla več kot polovica (59 %), je anketa najljubši način sodelovanja, skoraj vsak drugi (46 %) pa bi se bil pripravljen udeležiti srečanj v svoji regiji. Sodelovanje v spletnih posvetovanjih (40 %), predstavljanje zamisli in predlogov evropskim in nacionalnim politikom (39 %) ter sodelovanje na evropskih kulturnih in športnih dogodkih, povezanih s konferenco (39 %) so ostale priljubljene oblike državljanske udeležbe.

Na splošno Evropejci in Evropejke menijo, da so podnebne spremembe in okolje (44 %), zdravje (40 %), močnejše gospodarstvo, socialna pravičnost in delovna mesta (40 %) ključna vprašanja za konferenco.

Jasno se pričakuje, da bo konferenca privedla do oprijemljivih rezultatov. Anketiranci bi najbolj zavzeto sodelovali na dejavnostih konference, če bi bili prepričani, da bi njihovo sodelovanje imelo dejanski učinek (53 %).

Glas državljanov in državljank v EU

90 % Evropejcev in Evropejk se strinja, da bi bilo treba glas državljanov EU bolj upoštevati pri odločitvah o prihodnosti Evrope. 55 % jih omenja glasovanje na evropskih volitvah kot enega najučinkovitejših načinov za zagotavljanje, da nosilci odločanja na ravni EU slišijo njihov glas.

Ozadje

Vzporedno s tekočim delom evropskih državljanskih forumov, ki sprejemajo priporočila za konferenco o prihodnosti Evrope, današnja posebna raziskava Eurobarometra št. 517 „Prihodnost Evrope“ zagotavlja vpogled v evropska stališča in odnos do konference ter ključne izzive, s katerimi se sooča naša Unija.

Raziskava, ki sta jo skupaj naročila Evropski parlament in Komisija, je bila izvedena med 16. septembrom in 17. oktobrom 2021 (val EB 96.1) v 27 državah članicah EU. Raziskava je bila opravljena z osebnimi pogovori, zaradi koronavirusne pandemije pa je bila po potrebi zaključena s pogovori prek spleta. Skupno je bilo opravljenih približno 26 530 pogovorov.

Vsi Evropejci in Evropejke lahko na večjezični digitalni platformi konference o prihodnosti Evrope prispevajo svoje zamisli o oblikovanju naše skupne prihodnosti.

Današnji posebni Eurobarometer je na voljo na novi namenski spletni strani Eurobarometra, ki omogoča dostop do raziskav Eurobarometra in podatkov, ki sta jih obe instituciji objavili od leta 1974. To je sporočilla Saša Golob iz predstavništva evropskega parlamenta v Sloveniji. (konec)