21.10.2021 ob 17:15
Deli članek
Poslanci pozivajo k preiskavam, strožjim ukrepom in novim zakonom

Strasbourg (MOREL)- Evropski parlament je v četrtek pozval k začetku podrobnih preiskav nepravilnosti v jurisdikcijah EU, ki so jih razkrili Pandorini dokumenti. V resoluciji, sprejeti s 578 glasovi za, 28 proti in 79 vzdržanimi glasovi, so poslanke in poslanci navedli, kateri so po njihovem mnenju najnujnejši ukrepi, ki jih mora sprejeti Evropska unija za odpravo vrzeli, ki trenutno omogočajo izogibanje davkom, pranje denarja in utajo davkov v velikem obsegu. Komisijo so tudi pozvali k pravnim ukrepom proti državam članicam, ki obstoječih zakonov ne izvajajo ustrezno. Poslanke in poslanci so bili kritični zlasti do trenutnih in nekdanjih predsednikov vlad in ministrov držav članic, katerih dejavnosti so razkrili Pandorini dokumenti.

Poslanke in poslanci so ogorčenje izrazili že na oktobrskem plenarnem zasedanju, ki je potekalo dva dni po objavi prvih dognanj Pandorinih dokumentov, zdaj pa so pripravili še resolucijo.

Poslanke in poslanci so v resoluciji, ki so jo sprejeli v četrtek, nacionalne organe Evropske unije pozvali, naj uvedejo podrobne preiskave nepravilnosti, ki zadevajo njihove jurisdikcije in ki so jih razkrili Pandorini dokumenti. To vključuje revizijo premoženja vseh posameznikov, omenjenih v teh dokumentih.  Prav tako so Evropsko komisijo pozvali, naj preuči razkritja in presodi, ali je treba predlagati dodatno zakonodajo, ter ugotovi, ali je treba proti nekaterim državam članicam uvesti sodni postopek.  Poslanke in poslanci tudi  menijo, da bi moralo tudi Evropsko javno tožilstvo podati oceno, ali je zaradi razkritij treba uvesti posebne preiskave.

Še posebej kritični so bili do češkega predsednika vlade Andreja Babiša, ciprskega predsednika Nikosa Anastasiadisa, nizozemskega ministra za finance Wopkeja Hoekstre, nekdanjega britanskega predsednika vlade Tonyja Blaira in nekdanjega malteškega ministra in evropskega komisarja Johna Dallija, ki jih omenjajo Pandorini dokumenti. Resolucija prav tako naslavlja neposredno kritiko na predsednika Azerbajdžana Ilhama Alijeva in na Mila Djukanovića, predsednika Črne gore.

Parlament je države članice in Komisijo pozval, naj storijo več, da bi prepoznali dejanske lastnike in delili informacije o njih, saj imajo korist od slamnatih podjetij prav ti.  Poslanke in poslanci so tudi poudarili, da številne države članice zamujajo z izvajanjem obstoječih pravil, ki naj bi preprečila pranje denarja in izogibanje davkom. Komisija bi morala te zamudnike preganjati.  Komisijo so še pozvali, naj pripravi predloge za ureditev programov zlatih potnih listov in prebivališč ter oceni, kako učinkovito je identificiranje politično izpostavljenih oseb in okrepljeno izvajanje potrebne skrbnosti.

V resoluciji so poslanke in poslanci dejali, da nova, strožja pravila ne bodo prinesla koristi, če ne bo ustreznega izvajanja že obstoječih pravil in boljšega sodelovanja med nacionalnimi organi po vsej Evropski uniji. Želijo si tudi, da bi bilo na tem področju več sredstev in politične volje.  Komisija bi morala oceniti, ali imajo nacionalne finančno-obveščevalne enote na voljo dovolj sredstev.

Poslanke in poslanci v resoluciji trenutni črni seznam davčnih oaz Unije imenujejo „instrument, ki ne deluje“, saj ne vključuje nekaterih držav, ki so najhujše kršiteljice. V resoluciji so poudarili, da sta denimo dve tretjini slamnatih podjetij, navedenih v Pandorinih dokumentih, na Britanskih Deviških otokih, ki niso vključeni na črni seznam Unije.  Poslanke in poslanci so predlagali številne načine, s katerimi bi izboljšali pripravo seznama, med drugim razširitev obsega praks, ki so značilne za davčne oaze, ter prenovo postopka odločanja o tem, katere jurisdikcije so vključene. Parlament je sicer v začetku oktobra 2021 sprejel podrobnejšo resolucijo o tem vprašanju. To so sporočili iz predstavništva evropskega parlamenta v Sloveniji. (konec)