16.09.2020 ob 17:39
Deli članek

Bruselj, 16. september 2020 (MOREL)- Načrti EU na področju podnebnih sprememb, boja proti rasizmu, brezposelnosti, zdravja ter migracij, so bili med temami razprave evroposkih poslancev s predsednico Evropske komisije Ursue von der Leyen. V svojem govoru se je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ozrla na delo Komisije v minulem letu in predstavila številne nove pobude EU. Med načrti, ki jih je predstavila za izhod Evropskega gospodarstva iz covid-19 krize, so minimalna evropska plača in večja zavezanost zelenemu dogovoru. Evropska komisija bo predlagala vsaj 55-odstotno zmanjšanje izpustov do leta 2030 v primerjavi z vrednostmi leta 1990. Prav tako je tudi zagovarjala krepitev EU pristojnosti na področju zdravja ter ustanovitev posebne EU agencije  za biomedicinske raziskave.

"Naj povem jasno in glasno: Evropska unija je na strani ljudi Belorusije. Ganjeni smo ob izjemnem pogumu tistih, ki se miroljubno zbirajo na Trgu neodvisnosti oziroma sodelujejo v pohodu neustrašnih žena", je rekla Ursula von der Leyen. Glede zastrupitve Aleksandra Navalnega v Rusiji je povedala, da "to ni osamljen primer. To smo videli v Gruziji, Ukrajini, Siriji in Salysburyju, kot tudi vmešavanje v volitve po svetu. Ta vzorec se ne spreminja in noben vod tega ne bo spremenil". Podprla je tudi idejo evropskega zakona Magnicki.

Kitajska je pomembna partnerica na področju podnebnih sprememb, a to ne sme preprečevati EU, da izpostavlja kršitve človekovih pravic, je dodala. Države članice je pozvala, naj se bolj pogumno in hitreje odzivajo na kršitve človekovih pravic po svetu, tako da sprejemajo odločitve s kvalificirano večino.  

Ursula Von der Leyen je tudi pozvala h krepitvi prizadevanj na področju migracij: "Migracije so evropski izziv in vsa Evropa mora prispevati svoj delež", je dejala.

Predsednica Komisije je napovedala akcijski načrt za boj proti rasizmu in sovražnem govoru. Postavila se je tudi v bran pravic skupnosti LGBTQI in medsebojnem priznavanju družinskih vezi po vsej EU.

Evropski poslanci so večinoma podprli napovedane pobude, obenem pa tudi izpostavili področja, na katera naj bi se EU osredotočila.

Manfred Weber (EPP, Nemčija) je dejal, da mora biti ustvarjanje delovnih mest prednostna naloga: "V Italiji, denimo, je 40 odstotkov mladih še vedno brezposelnih. Še ena izgubljena generacija v današnji Evropski uniji za nas ne more biti sprejemljiva." Dodal je: "Sredstva iz sklada za okrevanje so lahko porabljena le enkrat in naša prioriteta je prihodnost evropske mlade generacije." Weber je poudaril tudi, da mora EU o zunanjih zadevah govoriti enoglasno. Glede Belorusije je dejal: "Če smo verodostojni, naj ljudje na ulicah Minska vedo, da je Evropa na njihovi strani."

Iratxe García Perez (S&D, Španija) je govorila o različnih izzivih, s katerimi se sooča Evropa. Zavzela se je za davek na finančne transakcije in dejala: "Le tako bomo lahko vlagali v ekološki prehod in socialno vključenost, ne da bi koga pustili zadaj." Pozdravila je novo ciljno vrednost zmanjšanja izpustov za leto 2030, a dejala, da "ne smemo pozabiti, da so ljudje del tega prehoda, tako da potrebujemo strategijo proti revščini, tudi revščini otrok, ki bo vključevala minimalno plačo," ki jo je von der Leyen omenila v govoru. Pozvala je k podpori za kulturni sektor in oblikovanju evropske kulturne platforme, ki bo "mladim omogočala sodelovanje in krepila evropske kulturne vezi."

Dacian Ciolos (Renew Europe, Romunija) je dejal, da je Evropa v zadnjih mesecih dosegla velik napredek: "Načrt za okrevanje je nedvomno zgodovinski korak naprej ter predstavlja moč Unije in našo zmožnost, da krize premagujemo skupaj." Poudaril pa je, da mora biti pravna država ključni princip glede sredstev, saj se bo le tako lahko ohranilo zaupanje ljudi: "(...) finančni interesi Unije morajo biti zaščiteni pred korupcijo in navzkrižjem interesov." Pozdravil je, kako se je Komisija odzvala na poziv Parlamenta, naj glede podnebne zakonodaje pripravi oceno učinkov, in načrte Komisije na digitalnem področju.

Nicolas Bay (ID, Francija) je obžaloval pomanjkanje ukrepov za zaščito trga v Evropi na vrhuncu zdravstvene krize, pa tudi stroga okoljevarstvena pravila, ki slabijo konkurenčnost evropskih podjetij: "To ne prispeva k neodvisnosti in blaginji evropske prihodnosti, temveč bo Evropo vse bolj krhko na svetovnem prizorišču."

Ska Keller (Greens/EFA, Nemčija) je kritizirala pogoje za sprejemanje migrantov na zunanjih mejah EU. "Smo v zelo sramotnem stanju (...) in kolektivna odgovornost nas kot Evropejcev," je dejala, pozivajoč Komisijo, naj se s članicami bori za ustrezne pogoje, "je postaviti si za eno od prioritet, da pomagamo ljudem v stiski in se ne prepustimo katastrofalnemu stanju, v katerem smo." Pozdravila je predlagani cilj zmanjšanja izpustov za 55 odstotkov do leta 2030. "S podnebjem se ni mogoče pogajati, tako da moramo hitro ukrepati."

Ryszard Antoni Legutko (ECR, Poljska) je dejal, da je bilo zadnje desetletje za EU zelo turbulentno in da je danes v slabšem stanju kot pred desetimi leti. "Vsako leto v zadnjih desetih letih smo od vsakega predsednika Komisije slišali, da je pred nami bleščeča prihodnost in da dnevi slave EU čakajo za vogalom, če bodo seveda Evropska komisija in evropske institucije dobile več pristojnosti. Vse manj ljudi po Evropi to sporočilo jemlje resno."

Manon Aubry (Francija), sopredsedujoča GUE/NGL, je kritizirala govor, ker v njem niso bili omenjeni kriza solidarnosti v EU, katere primer so davčne oaze, ter težave, povezane s pravno državo na Poljskem in Madžarskem. Kritizirala je tudi cilj 55-odstotnega zmanjšanja izpustov, ki da ni dovolj. "Če se želimo spoprijeti z izzivi, ki so pred nami, moramo spremeniti vse. Osredotočiti se moramo le na okolje in družbene vidike," je dejala in pozvala k fiskalni pravičnosti, davčni pravičnosti in odpravi davčnih oaz v Evropi.

Von der Leyen je v odzivu na mnenja poslancev pozvala h "konstruktivnemu pristopu k migracijam". "Vsako leto v Evropo pride približno dva milijona ljudi in 140.000 beguncev, to zmoremo, " je dejala in napovedala, da bo Komisija predstavila zakonodajni predlog prihodnji teden. Glede pravne države je dejala, da se je Komisija zadeve lotila "z najbolj sistematičnim in obsežnim pristopom v naši zgodovini". To so sporočili iz predstavništva evropskega parlamenta v Sloveniji. (konec)