10.05.2021 ob 21:06
Deli članek
V ospredje tudi evropski socialni model

Ljubljana (MOREL)- V kontekstu okrevanja in nadaljnjega razvoja Evropske unije po pandemiji poleg zelene in digitalne preobrazbe vse bolj prihaja v ospredje tudi evropski socialni model. To dokazuje tudi podpis deklaracije na evropskem socialnem vrhu, ki je minuli konec tedna potekal v Portu. Toda zdaj je treba od besed preiti k dejanjem, zlasti, kar zadeva položaj mladih, ki jih je kriza še posebej prizadela. Kot namreč menijo nekateri, mora Evropa postati bolj socialna in vključujoča ali pa je ne bo. To so glavne ugotovitve iz današnjega pogovora v ciklu spletnih razprav Studio Evropa na temo " Kakšen je evropski socialni model za 21. stoletje?", ki jo je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Razprava je bila razdeljena na dva dela; v prvem so evropska poslanca Romana Tomc (EPP) in  Milan Brglez (S&D), vodja predstavništva Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji  Jerneja Jug Jerše, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko in generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole govorili o izkupičku evropskega socialnega vrha v Portu, v drugem delu pa so evropska poslanca Franc Bogovič (EPP) in Irena Joveva (Renew), predsednica sindikata Mladi + Tea Jarc, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager in Rudi Klanjšek s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru razmišljali o položaju mladih v EU.

Evropska poslanka Romana Tomc (EPP) je izrazila zadovoljstvo, da "smo tudi na evropski ravni začeli govoriti o socialnem modelu na bolj ambiciozen način - doslej smo se namreč ukvarjali zlasti z zelenim in digitalnim prehodom, pozabili pa smo na socialni del." Kot je dodala, bodo države članice tiste, ki bodo morale izpolniti visoke cilje, a zelo je pomembno, da so cilji določeni na evropski ravni in da so bolj konkretni od splošnih deklaracij. "Evropska komisija je postavila tri konkretne cilje na področju zaposlovanja: do leta 2030 naj bi bilo zaposlenega vsaj 78% delovno aktivnega prebivalstva, vsaj 60% vseh zaposlenih se bo izobraževalo in izpopolnjevalo, tretji cilj pa je zmanjšati število ljudi, ki živijo na pragu socialne izključenosti. Slovenija gre po tej poti, z delovanjem na področju socialnih zadev in zaposlovanja smo na poti k izpolnitvi teh ciljev do leta 2030." Po njenih besedah sta ranljivi skupini predvsem mladi in starejši, saj so bili ti v času krize med najbolj prizadetimi. Omenila je tudi nauke iz prejšnjih gospodarskih kriz: "Med krizo, ko gre za upad gospodarske aktivnosti, mora priskočiti na pomoč država, pomembno pa je, kam ta denar plasiramo. V času prejšnje krize smo milijarde evrov plasirali v bančni sistem in ta denar ni prišel do ljudi, zdaj so zadeve obrnjene. Denar, ki ga bo sicer treba vrniti, je namenjen zmanjševanju socialne razslojenosti. Pri nas so pomoč dobili vsi, ne le nekateri, država je sredstva uporabila učinkovito in to se kaže v dejstvu, da se je stopnja brezposelnosti vključno z mladimi v Sloveniji povečala manj kot v EU, pa tudi  gospodarski obeti so boljši kot v povprečju EU."

Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji  Jerneja Jug Jerše je dejala, da se je na evropskem socialnem vrhu v Portu prvič zgodilo, da so socialni partnerji podpisali skupno izjavo. "Pandemija nas sili v to, da EU postane bolj zelena, digitalna tudi bolj socialna. Prišlo bo do prestrukturiranja v boljšo družbo, toda Evropa mora pomagati tistim, ki bodo morali v to vložiti več energije in truda. Ne gre za harmonizacijo standardov, želimo pa postaviti minimalne skupne standarde. Cilji, ki so jih socialni partnerji podpisali, so takšni, da jih do leta 2030 lahko uresničimo," je dejala. Med konkretnimi ukrepi je  Jerše Jugova izpostavila shemo SURE v skupni vrednosti 100 milijard evrov, s katero je Evropska komisija doslej pomagala 18 državam članicam, tudi Sloveniji, ki je zaprosila za 1,1 milijarde evrov. Gre za financiranje ukrepov kot so skrajšan delovni čas, oprostitev plačila prispevkov, financiranje čakanja na delo in izplačilo prispevkov za samozaposlene. "Ta instrument ne bo večen, a je pomagal, saj je po oceni Evropske komisije zajel od 25 do 30 milijonov ljudi, kar predstavlja četrtino vseh zaposlenih v EU." Komisija pa že razmišlja naprej, med drugim načrtuje ukrepe za večjo učinkovitost aktivne politike na trgu dela, izboljšanje prehoda med delovnimi mesti, izpopolnjevanje in prekvalifikacije in podporo zavodom za zaposlovanje ter pomoč podjetjem. "Koronakriza je udarila vse države članice in v njej se je solidarnost izkazala kot temeljna vrednota EU, kar potrjuje tudi 1800 milijard evrov vreden paket za okrevanje. To so sredstva, o katerih doslej nismo mogli niti sanjati. Zanamcem moramo zagotoviti svet,  ki bo boljši, zato vztrajanje na zelenem, digitalnem in socialnem," je še dodala.

Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je izrazil upanje, da socialni vrh v Portu pomeni začetek zavedanja, da gospodarskega okrevanja in razvoja ni brez socialnega okrevanja. "Naslednji korak bo preizkus za nacionalne vlade, da bodo začele uresničevati ta načela in pristopile k temu, kar je bilo dogovorjeno na deklarativni ravni." Zavedanje, da je treba vlagati v ljudi, v njihovo znanje in da delavec ni le strošek, ampak sestavni del razvoja podjetja, delodajalca, panoge, je označil za pomemben mejnik. "Vlaganje v znanje in usposobljenost sta elementa, ki lahko odgovorita na izzive, ki so pred nami, zlasti v povezavi z novimi poslovnimi modeli, ki so se razširili v času epidemije." Kot je opozoril Zorko, se bo prava gospodarska in socialna slika pokazala, ko bo državna pomoč usahnila: "Takrat bomo videli pravo stanje gospodarstva in potrebe delodajalcev. Pričakujemo in si želimo, da bi bili sindikati aktivno vključeni v izhodno strategijo glede okrevanja,  pa tudi razvoja trga dela. Tu država ni naredila dovolj, socialni partnerji niso bili dovolj vključeni, načrt za okrevanje in odpornost je imel dolgo oznako zaupno." Glede prihodnosti trga dela in socialne varnosti v novih razmerah je izpostavil, da bodo novi procesi prinesli nova delovna mesta in nove poslovne modele, novi načini poslovanja pa za seboj potegnejo določene spremembe na trgu dela. Zavzel se je za ustanovitev organa, ki bi "srednjeročno predvideval potrebe na trgu dela v gospodarstvu in negospodarstvu. Več bi se namreč morali ukvarjati z zaposlenimi kot z brezposelnimi. Nujni so programi za zaposlene, ki bi jim omogočili pridobivanje novih znanj in kompetenc, ki bi omogočile ohranitev delovnega mesta v primeru sprememb v proizvodnji in ki bi hkrati povečale njihovo zaposljivost," je poudaril.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je spomnil, da so slovenska podjetja izrazita izvozno usmerjena, zato potrebujemo evropsko konkurenčnost, da bi zadržali delež izvoza. "Ključna dejavnika sta stabilnost gospodarskih razmer in primeren trg dela. Opozoril je na nasprotovanje Združenja delodajalcev Slovenije sprejemu zakona o minimalni plači pred dvema letoma. "Pričakujemo, da bodo pod to vlade razmere stabilne, vladni ukrepi so bili primerni, kar kaže število podjetij, ki so ohranila delovanje, kot tudi številu zaposlenih. Zato verjamemo, da se bo vlada tudi v prihodnje primerno odzvala na potrebe gospodarstva," je dejal. Kot je dodal, "se moramo zavedati, da bodo nova kakovostna delovna mesta ustvarjali delodajalci."  V zvezi z deklaracijo iz Porta je Smole izpostavil, da postavlja v ospredje izobraževanje in usposabljanje, "gospodarstvo je namreč vedno potrebovalo delavca, ki zna, ki zmore in ki hoče. Največjo težavo vidimo pri znanju, nujno je usposabljanje, vseživljenjsko učenje na povsem drugih osnovah kot doslej, zato je treba izobraževanje prilagoditi trgu dela. Enako velja za kakovost poučevanja v digitalni dobi, pa tudi ustrezna motivacija. To bo zelo dinamičen proces in upamo, da bomo vključeni tudi delodajalci, saj smo mi tisti, ki najbolje vemo, katera znanja najbolj potrebujemo in tu je zelo pomemben socialni dialog. Premalo se zavedamo, da moramo ukrepati hitro, saj gospodarstvo za ohranjanje konkurenčnosti nima časa," je še izpostavil.

V razpravi o mladih v EU je evropski poslanec Franc Bogovič (EPP) poudaril, da so bili mladi so bili velike žrtve pandemije, v času šolanja so bili doma, dostop do trga dela je bil otežen,  po drugi strani pa so prišle do izraza veščine na področju digitalizacije, ki jih mladi na splošno bolje obvladajo, zato je to tudi velika priložnost za lažji dostop do trga dela in pot do zaposlitve. "Načrt za okrevanje je odgovor, ki bo pomagal trgu dela, z javnimi sredstvi  za zagotavljanje dostopa do izobraževanja, ustvarjanje delovnih mest in krepitev trga. Gre za drugačen pristop EU v primerjavi s finančno krizo, saj zadeve ne bo reševal le trg. Doma pa moramo prilagoditi načrte za spodbudo gospodarstvu in ustvarjanju delovnih mest, pri čemer je treba finančna sredstva usmeriti v prave sektorje," je poudaril. Med slednjimi je izpostavil zlasti sektorja turizma in prometa, ki lahko ponudita priložnost tudi mladim. "Glede novih delovnih mest moramo vedeti, v katero smer bo šla preobrazba," je dodal poslanec Bogovič in pri tem izpostavil energetiko, stanovanjsko gradnjo, bioekonomijo, kratke proizvodno-dobavne verige, področje zdravstva in skrb za starejše ter digitalizacijo na številnih področjih. "Veščine je treba prilagoditi in jih usmeriti tja, kjer bodo v prihodnosti priložnosti," je dejal. Kot eno izmed možnosti je izpostavil ukrepe v okviru Evropskega socialnega sklada za podporo pripravništvu in vajeništvu, pa tudi ustvarjanju novih delovnih mest 21. stoletja. Glede zaposlitvenih priložnosti mladih na podeželju je izpostavil skrb za starejše, e-zdravje, mobilnost na podeželju ter delovna mesta v podjetjih, ki ne ogrožajo okolja in uporabljajo nove tehnologije ter umetno inteligenco.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew) je zavrnila bojazni o t.i. izgubljeni generaciji mladih, "mogoče gre za posebno generacijo v pozitivnem smislu". Odziv EU na krizo je bil na začetku negotov, "vsi smo se lovili, nihče ni vedel, kaj pričakovati, a vendarle se trudimo in izpostavljamo mlade kot absolutno prioriteto, obstaja namreč zavedanje, da so lahko še na slabšem, kot so bili pred pandemijo. "Nekatere države članice ne želijo prepustiti nadzora evropski ravni na področju socialne politike, a v okviru pristojnosti, ki jih imamo, vendarle naredimo precej tudi na področju mladih." Posebej je poslanka Joveva izpostavila Evropsko solidarnostno enoto, kjer je poudarek zlasti na večji vključenosti. "Mislim, da se po tej krizi gotovo vsi zavedamo pomena prostovoljstva. Brez prostovoljstva ne gre, zlasti zaradi naraščajočih razlik v socialni neenakosti, potrudili smo se, da program prilagodimo aktualnim trendom. Gre za spretnosti, ki se pridobijo kot dodana vrednost in ne strogo iz izobraževalnega sistema. Bojim se, da slovenski sistem na ta prehod še ni pripravljen, da se že ne zaveda njegovega pomena. Ključne so tehnološke inovacije in digitalna pismenost vseh državljanov. Velik je tudi poudarek na čustveni inteligenci in analitičnem razmišljanju, digitalnem marketingu ter odpornost proti stresu. Podjetja danes zaposlujejo povsem drugačne profile. Industrija nas prehiteva in nujna bo prilagoditev izobraževalnih sistemov," je opozorila. Omenila je tudi začetek konference o prihodnosti Evrope mlade pozvala, naj sodelujejo v njej.

Predsednica sindikata Mladi + Tea Jarc je predstavila rezultate ankete o socialnem in ekonomskem položaju mladih. Ta je med drugim pokazala, da so mladi v krizi prvi izgubili delo, da menijo, da pomoč države ni bila dovolj in da se soočajo z ekonomskimi težavami, ki jih sami ne morejo rešiti. Hkrati imajo občutek, da ne morejo sodelovati pri soodločanju glede ukrepov zato jih skrbi prihodnost. "Čas brezposelnosti med mladimi se podaljšuje; po podatkih Zavoda za zaposlovanje je v letu 2020 čas brezposelnosti povprečno znašal 10 mesecev, marca leto skoraj 12 mesecev. V Sloveniji je skoraj 80.000 brezposelnih, prostih delovnih mest pa je manj kot 3000. Načrt za okrevanje in odpornost bi moral poskrbeti za ustvarjanje novih delovnih mest in za priložnosti za mlade," je menila. Med predlogi, ki jih je za pripravo načrta oblikoval sindikat Mladi +, je Jarčeva naštela spodbude za zaposlovanje mladih, subvencije delodajalcem, sofinanciranje pripravništev, vajeništvo ter nova delovna mesta v sektorjih, ki imajo potencial, zlasti v t.i. zelenem sektorju. Zavzela se je tudi za sredstva za civilno družbo oziroma nevladne organizacije, ki "družbi vračajo več kot prejmejo sredstev od države". Kot je še izpostavila, so "mladi zelo raznolika skupina, prevladujoče pri njih je, da govorimo o najbolj izobraženi generaciji doslej, zlasti v Sloveniji z visokim deležem terciarno izobraženih. Mladi bodo morali poznati svoje pravice in ne biti preveč prilagodljivi na trgu dela, ker se jim to doslej ni izplačalo. Če bi mladi imeli varne dostojne varne zaposlitve , ne bi postali prve žrtve krize," je še dodala.

Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, je opozorila, da je koronakriza mlade na podeželju prizadela različno: "Tisti, ki so že imeli zelo dober poslovni model, ki so lahko ponudili končne izdelke in so se hitro prilagodili na nove razmere s prehodom na oglaševanje na spletu, so jo zelo dobro odnesli, za tiste, ki vidijo priložnost v primarnem kmetijstvu, pa kriza ni bila dobra, saj so se odkupne cene izdelkov tako zmanjšale, da razmišljajo o nadaljevanju proizvodnje." Sicer smo se slovenski potrošniki v času pandemije začeli zavedati boljše kakovosti lokalne hrane, "ko pa so se trgovine spet odprle, se je izkazala fleksibilnost slovenskega potrošnika, kjer ima pred kakovostjo prednost cena. Tu potrebujemo premik v razmišljanju, da je kakovost prva in da smo zanjo pripravljeni malo več plačati," je menila. Kot je še poudarila, "smo v času oblikovanja nove skupne kmetijske politike, kjer je treba dati priložnost tudi mladim. V prihodnosti bomo potrebovali interdisciplinarne veščine in to se na kmetijah že dogaja, saj je veliko razmisleka o tem, kako dobro prodati izdelke, jih tržiti, prilagoditi kmetijo tako, da bo v koraku s časom. Potrebno je podjetniško znanje. Če ni priložnosti, si jo moraš ustvariti in podeželci se bolj poistovetimo s tem, ker smo pogosto v neprivilegiranem položaju. To je daljša in bolj zahtevna pot, a je veliko odvisno od nas in od ustreznega podpornega okolja. Podeželje bo treba urediti na področju internetnih povezav, infrastrukture. V času krize smo ugotovili, da lahko delamo od doma in če bomo uredili te zadeve, bomo lahko ohranili poseljenost podeželja."

Po besedah Rudija Klanjška s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru so prekarizacija, fleksibilizacija in liberalizacija trga dela, ki nadpovprečno prizadene mlade, realnost, ki ni naključna. "Gre za prilagoditev znotraj okrepljene tekmovalnosti v globalni ekonomiji, interes delodajalcev je imeti čim bolj proste role pri prilagajanju na gospodarska gibanja, želi se prisluhniti kapitalu in delodajalcem, ne pa tudi delojemalcem. Tu so še državni interesi in tekmovanje med članicami ter razlike v zakonodaji. Gre za kompleksen problem s segmentiranim trgom dela, kjer so mladi bolj na udaru, a ne vsi. Tisti, ki so bolj prilagojeni na globalno tekmo, imajo več možnosti, del mladih, ki ni pripravljen na globalno tekmo, pa ima hude težave. Pri mladih vidim velik potencial, ki pa ni izkoriščen iz različnih razlogov. Širita se apatija in nezaupanje do EU. Zato je ključna solidarnost in raven EU mora to prenesti do nacionalnih politik." Opozoril je na poslabšanje duševnega zdravja mladih, kar je pandemija le še okrepila. "Delež mladih, ki čutijo stres več dni v tednu, se je od leta 2010 podvojil, podobno je z anksioznostjo. Duševno zdravje je gotovo eno izmed ključnih področij, s katerim se bomo morali spopasti." Dr. Klanjšek je omenil še neustrezno reševanje stanovanjske problematike mladih, ter na politični radikalizem, "ki se napaja iz ekonomske polarizacije. O ubranitvi demokracije ni mogoče govoriti brez polarizacije dohodkovne neenakosti kot posledice nevključujoče gospodarske rasti. Ali bo Evropa bolj socialna in bolj vključujoča, ali pa je ne bo in v tem smislu je treba graditi politike." To je sporočila  Saša B. Golob, predstavnica za stike z mediji na predstavništvu evropskega parlamenta v Sloveniji. (konec)