03.06.2021 ob 08:01
Deli članek
Več kot polovica Evropejk in Evropejcev že čuti vpliv pandemije

Bruselj (MOREL)- Najnovejša javnomnenjska raziskava Evropskega parlamenta kaže, da podpora EU ostaja visoka kljub pandemiji covida-19, vendar pa več kot polovica Evropejk in Evropejcev že čuti vpliv pandemije na njihove osebne prihodke, oziroma to pričakujejo. Nova javnomnenjska raziskava Eurobarometer, ki jo je naročil Evropski parlament, izvedena pa je bila marca in aprila letos, kaže vse večji vpliv pandemije covida-19 na življenje ljudi ter na njihov finančni položaj. Osem od desetih vprašanih je seznanjenih z ukrepi EU za spopadanje s posledicami pandemije. Državljanke in državljani menijo, da bi se moral Evropski parlament prednostno ukvarjati z javnim zdravjem, bojem proti revščini, s podporo gospodarstvu in delovnimi mesti ter z ukrepanjem na področju podnebnih sprememb. Anketa na splošno odraža močno podporo EU kot tudi široko soglasje o tem, da je mogoče globalne izzive, kot je pandemija covida-19 bolje reševati na ravni EU.

Vpliv covida-19 na osebne prihodke čuti oziroma ga pričakuje več kot polovica Evropejk in Evropejcev

Ob koncu prvega letošnjega četrtletja, je 31 % Evropejk in Evropejcev že čutilo posledice pandemije v obliki slabšega osebnega finančnega položaja. Še 26 % vprašanih pa pričakuje poslabšanje svojega finančnega položaja zaradi pandemije. Medtem ko skupen delež 57% vprašanih predstavlja jasno večino na ravni EU, je treba pri tem upoštevati znatne razlike med posameznimi državami članicami. Tudi v Sloveniji 31 % vprašanih že čuti posledice krize v poslabšanju svojega finančnega položaja, 33 % pa jih to pričakuje v prihodnosti. 36 % vprašanih v Sloveniji medtem pri svojih osebnih financah ne pričakuje sprememb zaradi pandemije.

Pričakovane zdravstvene koristi zaradi omejitvenih ukrepov so večje od gospodarske škode

Kljub finančnemu vplivu pandemije večina anketiranih v EU (58%)  meni, da so pričakovane zdravstvene koristi zaradi omejitvenih ukrepov v njihovi državi večje od gospodarske škode, ki bi jo ti lahko povzročili. Takšno mnenje prevladuje v večini držav EU in nakazuje na spremembo trenda glede na drugo polovico lanskega leta, ko je v raziskavi Evropskega parlamenta nekaj več kot polovica Evropejk in Evropejcev menila, da je gospodarska škoda pomembnejša. Slovenija je sicer med državami, kjer se trend iz lanskega leta ni spremenil; po mnenju 44 % vprašanih so zdravstvene koristi večje od gospodarske škode, medtem ko jih 55 % meni nasprotno.

Slovenija krepko na vrhu glede seznanjenosti javnosti o ukrepih, ki jih je EU sprejela za spopadanje s pandemijo - a odobrava jih zgolj slaba polovica

Evropejke in Evropejci so dobro seznanjeni s prizadevanji EU v boju proti pandemiji covida-19 in njenimi posledicami: kar osem od desetih vprašanih je namreč že slišalo, videlo ali bralo o ukrepih oziroma aktivnostih, ki jih je v odziv na pandemijo sprožila EU, skoraj polovica med njimi (48 %) pa te ukrepe tudi pozna. V Sloveniji je odstotek znatno višji v primerjavi s povprečjem v EU, saj je kar 96 % vprašanih že slišalo za ukrepe EU, kar 71 % jih tudi pozna. 

Kljub visoki stopnji zavedanja pa je z ukrepi zadovoljnih le 48% državljank in državljanov EU ter Slovenije, medtem ko jih je nasprotnega mnenja 50% (v Sloveniji 52 %). Podobno je tudi zgolj 44% vprašanih v EU in v Sloveniji zadovoljnih s stopnjo solidarnosti med državami članicami v boju proti pandemiji.

Podpora EU na splošno ostaja visoka

Kljub kratkoročnim nihanjem kot tudi razlikam med posameznimi članicami ostaja ugled EU na eni najvišjih ravni v več kot desetih letih. Za skoraj vsakega drugega vprašanega v EU (48%) ima namreč EU pozitiven ugled, za 35% jih ima nevtralen in le za 17 % negativen ugled.  Anketa tako potrjuje nadaljevanje postopno rastočega trenda ugleda EU v zadnjem desetletju kljub pandemiji in njenim posledicam na življenje prebivalk in prebivalcev EU.

Kombinacija kritičnega mnenja državljank in državljanov glede uresničevanja nekaterih konkretnih ukrepov za soočanje s krizo in dolgoročno pozitivnega trenda glede temeljne podpore EU hkrati pojasnjuje tudi zelo jasen poziv k reformi EU: kar 70% anketiranih je namreč na splošno naklonjenih EU. Vendar pa le nekaj manj kot četrtina Evropejk in Evropejcev (23%) naklonjenih EU v sedanji obliki, kar je 4% manj v primerjavi  z raziskavo in novembra in decembra lani. Skoraj polovica vprašanih (47%) je naklonjena EU, a ne v njeni trenutni obliki.

Ključne prioritete EU morajo biti zdravje, cepiva in več kriznih pristojnosti

Kar 74 % Evropejk in Evropejcev (SL: 72 % ) si želi, da bi imela EU več pristojnosti za odzivanje na krize, kot je pandemija covida-19. Na vprašanje, na kaj bi se morala EU osredotočili pri spopadanju s pandemijo, so vprašani izpostavili hiter dostop do varnih in učinkovitih cepiv za vse državljanke in državljane EU  (39%). Sledijo dodatna vlaganja v razvoj zdravil in cepiv (29%), vzpostavitev evropske krizne strategije (28%) ter razvoj evropske zdravstvene politike (25%).

Tudi vprašani v Sloveniji so na prvo mesto uvrstili hiter dostop do varnih in učinkovitih cepiv za vse državljanke in državljane EU (37%), sledijo podpora podjetjem in zaposlenim, ki jih je prizadela pandemija (29 %), vlaganja v gospodarstvo za trajnostno in pošteno okrevanje vseh članic EU (28 %) ter vzpostavitev evropske krizne strategije (25 %)

Parlament bi se moral posvetiti javnemu zdravju, boju proti revščini ter podnebnim spremembam

Glede konkretnih pričakovanj v zvezi s prednostnimi nalogami Evropskega parlamenta so vprašani na prvo mesto postavili javno zdravje (49%, SL: 44 %), sledita boj proti revščini in socialni izključenosti (39%, SL: 42 %), ukrepi v podporo gospodarstvu in odpiranje novih delovnih mest  (39%, SL: 40 %) ter ukrepanje na področju podnebnih sprememb (34%, SL: 29 %).

Ozadje

Letošnja pomladanska raziskava Evropskega parlamenta Eurobarometer je bila izvedena med 16. marcem in 12. aprilom v 27 državah članicah EU. Potekala je v obliki osebnih intervjujev in dopolnjena s spletnimi intervjuji, kjer je bilo to potrebno zaradi pandemije. Skupno je v njej sodelovalo 26.669 ljudi.

To so sporočili iz predstavništva evropskega parlamenta v Sloveniji. (konec)