08.02.2022 ob 07:39
Deli članek
Zaščita demokracije glavna prioriteta evropskega parlamenta

Bruselj (MOREL)- Kot je pokazala danes objavljena javnomnenjska raziskava Eurobarometer, se je podpora EU ter Evropskemu parlamentu med državljankami in državljani EU v času pandemije covida-19 precej povečala.·Državljani EU želijo, da Evropski parlament ščiti demokracijo: tretjina vprašanih (32%) ocenjuje, da je to najbolj pomembna vrednota, ki jo je treba braniti, sledita svoboda govora in mišljenja (27%) ter varstvo človekovih pravic (25%). ·Druge prednostne naloge so še javno zdravje (42%), boj proti revščini in socialni izključenosti (40%) ter ukrepanje proti podnebnim spremembam (39%) . 58% državljanov EU si želi, da bi imel Evropski parlament v prihodnosti pomembnejšo vlogo. 

Skoraj tretjina vprašanih (32%) je kot najpomembnejšo evropsko vrednoto, ki jo je treba ščititi, opredelila demokracijo,  sledita svoboda govora in mišljenja (27%) ter varstvo človekovih pravic v EU in v svetu (25%), kažejo rezultati najnovejše javnomnenjske raziskave Eurobarometer, ki jo je naročil Evropski parlament. Državljanke in državljani EU so prav tako zaskrbljeni zaradi naraščajočega ekstremizma, razširjanja dezinformacij in slabitve pravne države.

Ti podatki odsevajo rezultate zadnje javnomnenjske raziskave o konferenci o prihodnosti Evrope, ki sta jo Evropski parlament in Evropska komisija objavila sredi januarja 2022, ko je devet od desetih vprašanih Evropejk in Evropejcev menilo, da je potrebno dodatno delo na področju krepitve demokracije v EU.

Zaščito demokracije so na prvo mesto postavili anketiranke in anketiranci v 11 državah članicah: na Švedskem, v Nemčiji, na Finskem, v Italiji, na Danskem, v Avstriji, Luksemburgu, na Malti, Poljskem, Češkem in Madžarskem. Vprašani na Češkem in Madžarskem so na prvo mesto postavili tudi varstvo človekovih pravic.

Anketiranke in anketiranci iz Slovenije so demokracijo (26%) postavili na tretje mesto, za zaščito človekovih pravic v EU in po svetu (32%) in svobodo govora in mišljenja ter pravno državo (vsaka po 31%).

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je rezultate raziskave pozdravila in dejala: “Kot pravilno ugotavljajo državljanke in državljani, je zaščita demokracije najpomembnejša evropska vrednota. Demokracije ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega;  ekstremizem, avtoritarizem in nacionalizem so današnje naraščajoče grožnje za naš skupni evropski projekt.”

Na splošno evropske državljanke in državljani kot glavno politično prioriteto za Evropski parlament še naprej navajajo javno zdravje (42% ), sledita boj proti revščini ter socialni izključenosti (40%) in ukrepanje proti podnebnim spremembam (39%). V povprečju v EU boj proti podnebnim spremembam na prvo mesto prioritet za Parlament postavljajo mladi.

Slovenke in Slovenci so na prvo mesto političnih prednostnih nalog postavili boj proti revščini in socialni izključenosti (46%), sledijo javno zdravje (45%), ukrepanje proti podnebnim spremembam (39%) ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (36%).

Znaten delež anketirank in anketirancev je zainteresiran za informacije o delu EU. Kot kaže raziskava, 43% vprašanih zanimajo informacije o tem, kako so konkretno porabljena sredstva EU.  Državljanke in državljani želijo prav tako izvedeti več konkretnih posledicah uveljavljanja evropske zakonodaje v njihovi državi (30%), o konkretnih aktivnostih evropskih poslank in poslancev iz njihove države (29%) ter o ukrepih EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 (29%).

“Državljanke in državljani želijo in si tudi zaslužijo več informacij o konkretnih učnikih politik in odločitev EU na njihovo vsakdanje življenje. Ljudje bi morali vedeti, kam vlagamo denar", je še dodala predsednica Metsola.

Evropski parlament je jasno povedal, da mora izplačilo evropskih sredstev  za okrevanje temeljiti na jasnih in potrjenih načrtih, ki morajo biti pregledni ter podvrženi stalnemu nadzoru in da mora biti izplačilo pogojeno s spoštovanjem temeljnih demokratičnih vrednot.

Podpora državljank in državljanov EU in še zlasti Evropskemu parlamentu se je v času pandemije covida-19 znatno zvišala. Večina vprašanih (58%) podpira pomembnejšo vlogo Evropskega parlamenta v prihodnosti. V Sloveniji je bilo takšnega mnenja kar 69% vprašanih.  Obenem je delež anketirank in anketirancev v EU, ki imajo pozitivno mnenje o Evropskem parlamentu, od leta 2015 zrasel za 12 točk na 36% (za 3 točke od leta 2019, v Sloveniji 34%). 45% vprašanih v EU (in 50% v Sloveniji) ima nevtralen pogled na Evropski parlament in 17% (v Sloveniji 15%) negativen pogled. Ta trend potrjuje tudi zadnji standardni Eurobarometer Evropske komisije 95.1, ki kaže, da državljanke in državljani med vsemi institucijami EU najbolj zaupajo Evropskemu parlamentu.

Večina vprašanih (62%) vidi članstvo svoje države v EU kot dobro stvar, nasprotno jih meni le 9%, kar je že drugo leto zapored najvišji delež po letu 2007. V Sloveniji je bil ta delež višji od povprečja (64% dobra stvar, 7% slaba stvar). Skoraj tri četrtine vprašanih (72%) so mnenja, da ima njihova država koristi od članstva v EU. Tudi pri tem vprašanju je delež  vprašanih v Sloveniji višji od povprečja EU in znaša 76%. Prav tako 63% anketirank in anketirancev v EU izraža optimizem glede prihodnosti EU.

Javnomnenjska raziskava Evropskega parlamenta Eurobarometer jesen 2021 je bila izvedena med 1. novembrom in 2. decembrom 2021 v vseh 27 članicah EU. Potekala je v obliki osebnih intervjujev in dopolnjena s spletnimi intervjuji, kjer je bilo to potrebno zaradi pandemije. Skupno je v njej sodelovalo 26.510 ljudi. To je sporočila Saša B. Golob, predstavnica za stike z mediji evropski parlament. (konec)