12.07.2022 ob 22:13
Deli članek
Državljani Evropske unije najbolj zaupajo tradicionalnim medijem

Bruselj (MOREL)-  Mediji imajo pomembno vlogo pri obveščanju evropskih državljanov o dejavnostih Evropske unije in njenih institucij. Namenska raziskava Eurobarometer, objavljena danes, podrobno preučuje medijske navade, zaupanje v različne medijske vire in odnos do dezinformacij. Državljane najbolj zanimajo nacionalne politične teme (50 % anketirancev). Tesno jim sledijo evropske in mednarodne zadeve (46 %) ter lokalne novice (47 %). V tisku, internetu, na televiziji ali radiu je o Evropski uniji nedavno kaj prebralo, videlo ali slišalo 72 % anketirancev, o Evropskem parlamentu pa 57 %.

Nedavnih novic o Evropski uniji se najmanj spominjajo Francozi (57 %), najbolj pa Romuni (90 %). Odstotek za novice o Evropskem parlamentu pa se giblje med 39 % v Franciji in 85 % na Malti.S 75 % je televizija glavni vir novic, kar še zlasti velja za državljane, starejše od 55 let. S precej nižjim odstotkom sledijo spletne platforme z novicami (43 %), radio (39 %) ter družbeni mediji in blogi (26 %). Na petem mestu je tisk. Časopise in revije je kot glavni vir novic navedla petina anketirancev (21 %). Veliko verjetneje je, da bodo za iskanje novic družbene medije uporabljali mladi anketiranci (46 % mladih, starih od 15 do 24 let, in le 15 % oseb, starejših od 55 let).

Tradicionalni viri novic, zlasti televizija, so sicer pomembni, vendar si 88 % anketirancev vsaj nekaj novic ogleda tudi v spletu prek pametnega telefona, računalnika ali prenosnega računalnika. 43 % vprašanih za to uporablja spletno mesto vira novic (na primer spletno mesto časopisa), 31 % pa bere članke ali objave v svojih družbenih medijih. To še posebej velja za mlade (43 % anketirancev, starih od 15 do 24 let in le 24 % vprašanih, starejših od 55 let).

Plačevanje spletnih novic je še vedno bolj izjema kot pravilo. 70 % tistih, ki za branje novic uporabljajo splet, bere namreč samo brezplačne vsebine.

Državljani bolj zaupajo tradicionalnim radiodifuzijskim medijem in tisku, vključno z njihovimi spletnimi različicami, kot pa spletnim platformam za novice in kanalom družbenih medijev. 49 % anketirancev pričakuje, da bodo prek javnih televizijskih in radijskih postaj (naj gre za izvorno ali spletno različico) prejeli resnične novice. Sledi tisk z 39 %. Zasebnim televizijskim in radijskim postajam zaupa 27 % vprašanih. Poljska izstopa kot edina država, kjer državljani najbolj zaupajo zasebnim televizijskim in radijskim postajam. Še bolj skrajen odmik od tradicionalnih virov se kaže na Madžarskem, kjer anketiranci kot najbolj zaupanja vreden vir novic navajajo „ljudi, skupine ali prijatelje, ki jim sledijo v družbenih medijih“.

Zaupanje je pomembno tudi, ko se državljani odločajo, kateri spletni članek bodo odprli ali ne. 54 % vprašanih pravi, da mora članek ustrezati njihovim interesom, 37 % pa, da je pomembno, da zaupajo medijskemu portalu, ki članek objavi.

Več kot četrtina vprašanih (28 %) meni, da so bili v preteklih sedmih dneh zelo pogosto ali pogosto izpostavljeni dezinformacijam in lažnim novicam. V Bolgariji je v to prepričanih največ vprašanih – kar 55 %, na Nizozemskem pa najmanj, in sicer le 3 %.

Večina vprašanih verjame, da znajo prepoznati dezinformacije in lažne novice. V to je močno prepričanih 12 % anketirancev, delno pa 52 %. Zaupanje v sposobnost razlikovanja med resničnimi in lažnimi novicami se s starostjo zmanjšuje, s stopnjo izobrazbe pa zvišuje.

Kar državljani vidijo, slišijo in berejo v različnih medijih, vpliva na to, kako dojemajo Evropsko unijo in Evropski parlament. Raziskava Flash Eurobarometer je podroben pregled tega, kako državljani uporabljajo medije in kakšne so njihove medijske navade. Vanjo so zajeti tako tradicionalni kot spletni mediji. Inštitut Ipsos European Public Affairs je v vseh 27 državah članicah opravil intervjuje z reprezentativnim vzorcem državljanov Evropske unije, starih najmanj 15 let. Med 26. aprilom in 11. majem je bilo prek računalniško podprtih spletnih razgovorov (CAWI) opravljenih 52.347 intervjujev. Inštitut je pri tem uporabil svoje spletne forume in partnersko mrežo.

Rezultati na ravni EU se ponderirajo glede na število prebivalcev posamezne države.

To so sporočili iz pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani