19.10.2022 ob 23:00
Deli članek
Zmagovalec je prejel nagrado v višini 20.000 evrov

Strasborug (MOREL)- Nagrado Daphne Caruana Galizia za leto 2022 prejmeta novinarja Clément Di Roma in Carol Valade za dokumentarni film z naslovom „Srednjeafriška republika pod ruskim vplivom“. Dokumentarec je nastal v koprodukciji produkcijske hiše Découpages in televizijskega kanala Arte G.E.I.E. Sprva je bil predvajan v okviru oddaje Arte Reportage v francoskem, nemškem in angleškem jeziku. Nato je bil predvajan še na postaji France 24, prispevek o njem pa je bil objavljen tudi v francoskem časopisu Le Monde.

Slovesno podelitev nagrade, ki je potekala v novinarski dvorani Daphne Caruana Galizia v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, so otvorili predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, podpredsednica, pristojna za nagrado, Pina Picierno in generalni sekretar Mednarodne zveze novinarjev in predstavnik 29-članske neodvisne žirije iz vse Evrope Anthony Bellanger.

Predsednica Parlamenta Roberta Metsola je dejala: „Nagrada za novinarstvo Daphne Caruana Galizia pošilja jasno sporočilo. Evropski parlament je na strani resnice, pravice in neodvisnega novinarstva. Trdna demokracija potrebuje močne medije. Brez svobode medijev ni demokracije. V Evropi so pravice in svoboščine cilj za katerega se borimo, ne ovira.“

Med 3. majem in 1. avgustom 2022 se je za nagrado s prispevki potegovalo več kot 200 novinarjev iz 27 držav članic. Žirija je v ožji izbor uvrstila enajst prispevkov, nato pa med njimi izbrala zmagovalca. Clément Di Roma in Carol Valade sta nagrado prejela od lanskoletnih dobitnikov nagrade Sandrine Rigaud in Laurenta Richarda, predstavnikov projekta Pegasus, ki ga usklajuje platforma Forbidden Stories.

Clément Di Roma je video- in fotoreporter za medijsko hišo France24 v Ruandi. Poklicno pot je začel leta 2019 kot poročevalec v Senegalu za francosko tiskovno agencijo Agence France Presse. Od leta 2020 do leta 2022 je živel v Srednjeafriški republiki, kjer je delal kot dopisnik za televizijska kanala France24 in TV5Monde. Iz glavnega mesta Bangui je poročal o volilni krizi in oboroženih napadih uporniške koalicije na prestolnico. Leto kasneje je s Carolom Valadom režiral zmagovalni dokumentarec z naslovom Srednjeafriška republika pod ruskim vplivom (Centrafrique: le soft power russe).

Carol Valade je že deset let medijski poročevalec in strokovnjak za Afriko. Leta 2018 je postal dopisnik iz Afrike. Sodeloval je z medijskimi hišami RFI, AFP, TV5-Monde, Radio France in drugimi mednarodnimi mediji. Potoval je po vsej Zahodni Afriki in poročal o politični krizi v Gvineji in epidemiji ebole. Preiskoval je pokole, ki so se zgodili 28. septembra 2009, ter dokumentiral, kako se ljudje prilagajajo podnebnim spremembam in kako izumirajo sloni. Nato se je ustalil v Srednjeafriški republiki, kjer je poročal o posledicah državljanske vojne in ruskem vplivu, o katerem govori tudi nagrajeni prispevek.

Gre za prvi dokumentarni film Clémenta Di Romaja in Carola Valada ter vrhunec, ki je nastal na podlagi njunega dopisniškega dela v Srednjeafriški republiki v letu 2020. Državo je takrat preplavil val nasilja in zlorab, ki ga je sprožil nov upor, proti kateremu se je delno borila skupina Wagner, vojska v senci, ki zastopa interese Rusije. Kljub nadzoru ruskih plačancev in sovražnosti do francoskih medijev sta še naprej vztrajno preiskovala, snemala in delovala kot dopisnika za več mednarodnih medijskih hiš. Želela sta tudi nadaljevati delo treh ruskih kolegov, Orhana Džemala, Kirila Radčenka in Aleksandra Rastorgujeva, ki so bili leta 2018 med raziskovanjem skupine Wagner v Srednjeafriški republiki umorjeni. Njuna glavna skrb je zaščititi njune vire, zlasti tiste, ki pričajo o zločinih plačancev v državi, kjer nasprotniki pogosto izginejo. Po večmesečnih preiskavah sta pridobila zaupanje ruskih propagandnih akterjev v Srednjeafriški republiki. To je prvič, da so spregovorili. Nepristranski dokumentarec daje glas žrtvam plačancev, pa tudi njihovim podpornikom. Tako lahko bolje razumemo metode prevzema, ki ga je spodbudila zamera do Francije. Avtorja sta želela dati glas vsem vpletenim v ta drugi konflikt z Rusijo, ki se vojaško in v obliki dezinformacij zdaj širi na območje Sahela.

Nagrada Daphne Caruana Galizia je nastala decembra 2019 s sklepom predsedstva Evropskega parlamenta. Ime je dobila po malteški protikorupcijski raziskovalni novinarki Daphne Caruana Galizia, ki je bila leta 2017 ubita v napadu z avtomobilsko bombo.

Nagrado podeljujejo vsako leto ob obletnici njenega umora in je priznanje za izjemno novinarstvo, ki spodbuja ali zagovarja temeljna načela in vrednote Evropske unije, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice.

Za nagrado se lahko potegujejo poklicni novinarji ali skupine poklicnih novinarjev. Sodelujejo tako, da predstavijo poglobljene prispevke, ki so jih objavili ali predvajali mediji s sedežem v eni od 27 držav članic Evropske unije. Namen nagrade je podpreti poklicno novinarstvo in poudariti njegov pomen pri varovanju svobode, enakosti in priložnosti.

Neodvisno žirijo sestavljajo predstavniki medijev in civilne družbe iz 27 držav članic in predstavniki glavnih evropskih združenj novinarjev. Zmagovalec prejme nagrado v višini 20.000 evrov. Evropski parlament s tem izkazuje podporo preiskovalnemu novinarstvu in svobodi medijev. Oktobra 2021 je nagrado Daphne Caruana Galizia prejela skupina novinarjev Forbidden Stories, ki je preiskovala projekt Pegasus. To je sporočila Saša Golob iz predstavništva evropskega parlamenta v Sloveniji. (konec9