Ljubljana (MOREL)- Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev je letos do 27. novembra zabeleženih 1.277 prometnih nesreč oz. 1 % več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Število prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo naša 525. V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, je do konca novembra umrlo 33 (26) udeležencev oz. kar 27 % več kot v enakem obdobju lani. Hudo telesno poškodovanih je bilo 96 udeležencev (-17 %), lažje telesno poškodovanih pa je bilo 535 udeležencev (+21 %). Izračun na podlagi podatkov iz let 2019 in 2020 kaže, da vsako dvanajsto prometno nesrečo in vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročijo alkoholizirani udeleženci v prometu.
Povzročitelji pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi so povzročili 61 prometnih nesreč (lani 56). Povzročili so 8 smrtnih prometnih nesreč, eno več kot lani. Zaradi prepovedanih drog je bilo odrejenih 1.187 strokovnih pregledov za droge, od katerih je bilo 179 pozitivnih.

Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč pri povzročiteljih pod vplivom alkohola prednjačita neprilagojena hitrost (17 umrlih) in nepravilna stran/smer vožnje (12 umrlih). Zaradi teh dveh vzrokov je bilo zabeleženih kar 88 % vseh smrtnih žrtev, oziroma 29 od 33 umrlih. Vožnja z neprilagojeno hitrostjo je pogosto povezana s predhodnim uživanjem alkohola, ki daje lažen občutek poguma. Kombinacija teh dveh dejavnikov je žal prevečkrat usodna.

Največ povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč med vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil
Vozniki osebnih vozil in enoslednih motornih vozil pod vplivom alkohola so povzročili skupaj 28 smrtnih prometnih nesreč, oziroma kar 85 %. 18 smrtnih prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih vozil, 10 pa vozniki enoslednih motornih vozil (7 motorno kolo, 3 moped). Po eno smrtno prometno nesrečo so povzročili voznik tovornega vozila, kolesar in pešec pod vplivom alkohola, dve pa voznik traktorja.

Četrtina povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola z vozniškim stažem nad 31 let
Povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so imeli naslednje vozniške staže: brez veljavnega vozniškega dovoljenja (ali ni podatka) – 8 oseb, do 3 leta – 2 osebi, od 3 do vključno 5 let – 2 osebi, od 6 do vključno 10 let – 2 osebi, od 11 do vključno 20 let – 4 osebe, od 21 do vključno 30 let – 5 oseb in od 31 let naprej – 8 oseb. Najmlajši alkoholizirani povzročitelj smrtne prometne nesreče je imel 15, najstarejši pa 80 let, oba sta v prometni nesreči tudi umrla. Med vsemi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola je bila povprečna stopnja alkoholiziranosti 1,39 promila. Neslavni "rekorder" med njimi je imel 3,14 promila, voznik osebnega avtomobila v starosti 57 let.

Po številu prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, negativno izstopajo Posavska s statistično 7,68 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev, Obalno-kraška s statistično 7,56 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev in Jugovzhodna Slovenija s statistično 7,29 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev. Po umrlih v prometnih nesrečah, povezanih z alkoholom, prednjačita podravska (10 umrlih) in osrednjeslovenska (5 umrlih) statistična regija. Najnižje število, statistično 3,54 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev so zabeležili v Koroški statistični regiji. Spodbudni podatki prihajajo iz zasavske statistične regije, kjer ni bilo smrtnih žrtev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev. To so sporočili iz Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa. (konec)