08.08.2005 ob 11:52
Deli članek
V letu 2002 smo zgradili veliki oder, nanj sta bila postavljena dva delovna odra, osvetlitev, tovorno dvigalo, električna napeljava in ostala, za restavriranje potrebna oprema. Konservatorsko restavratorska dela naj bi bila končana do leta 2007, ko stolna cerkev Sv. Nikolaja v Ljubljani praznuje 300. rojstni dan. Med posegi v cerkvi so restavratorji v začetku leta 2004 na podstrešju našli platneni zvitek. Izkazalo se je, da so odkrili oljno sliko velikih dimenzij (višina 390-395cm, širina 215cm). Kasneje so umetnostni zgodovinarji potrdili, da gre za dolgo vrsto let (približno 150) izgubljeno sliko italijanskega baročnega slikarja Pietra Liberija (1614-1687): sv. Miklavž med sv. Mohorjem in Fortunatom. Slika je bila po odkritju prenesena v Narodno galerijo v Ljubljani. Restavratorji so sliko previdno razvili, položili na tla in ustrezno obtežili. Pri tem se je slika do določene mere zravnala, obenem pa je bila zaščitena. V začetku leta 2005 je konservatorsko restavratorske posege na sliki prevzel oddelek za štafelajno slikarstvo Restavratorskega centra, ZVKDS. Zaradi neprimernega hranjenja v preteklosti, je bila slika v zelo slabem stanju. Nosilec je bil brez podokvirja, prepognjen in zvit v rolo z barvno plastjo navznoter. To je zelo negativno vplivalo na nosilec, podlogo in barvno plast. Ob robovih, na pregibih zvitka in na spodnjem delu je močneje poškodovano. Nosilec je na določenih delih raztrgan. Na hrbtni strani so vidni umazanija, madeži od beleža in stari premazi. Barvna plast je olje. Prav tako kot pri podlogi so tudi tu vidne močne poškodbe na pregibih. Zaradi neprimernega ravnanja sta postali barvna plast in podloga z leti krhki in ranljivi. Po celotni površini je vidna razpokanost, luščenje in odpadanje originalnih plasti. Vsak premik močno poškodovane slike bi bil zelo tvegan, zato smo se odločili da v sodelovanju z Narodno galerijo prve posege opravimo v njihovih restavratorskih ateljejih. Na začetku smo odvzeli vzorce barvnih plasti, podloge in nosilca. Natančno smo dokumentirali stanje slike. Nadaljnje preiskave - rentgensko radiografijo in multispektralno analizo lahko zaradi pogojev preiskav izvedemo, ko bo stanje originalnih plasti stabilizirano in premiki ne bodo škodovali umetnini. Prvi konservatorski poseg na sliki je bil lokalno ravnanje nosilca s sočasnim utrjevanjem barvne plasti. Slika je bila po posegu pripravljena za prenos v prostore Restavratorskega centra, ZVKDS. Tu smo marca začeli z odstranjevanjem starega premaza s hrbtišča slike, ki po sestavi kot tudi načinu apliciranja negativno vpliva na originalno platno. Vodilo pri konservatorsko restavratorskih posegih nam je vseskozi original. Vedno znova si zastavljamo vprašanje: kako bi lahko tako močno poškodovano likovno delo rešili z vnosom čim manjše količine novih materialov? Metode in materiali, ki jih uporabljamo pri posegih so preizkušeni in preverjeni pri svetovno znanih restavratorjih. V veliko pomoč pri posegih na sliki nam bodo tudi študije diplomantov restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost, ki se nanašajo na okolje v katerega se slika vrača, kot tudi samih konservatorko restavratorskih postopkov in materialov. Vodja projekta je Barbara Gosar Hirci, so sporočili iz restavratorskega centra.(konec)