03.11.2021 ob 22:59
Deli članek

 

Ljubljana (MOREL) - Dragoceni knjigi pesmi Toneta Pavčka, Vrtiljak in Živa sporočila, ki so jih danes predstavili pri založbi Miš lepo pričajo kako žive so pesmi tudi, ko pesnika že desetletje ni več med nami. Pavček je že davnega leta 1953 skromno zapisal: »Zase bi želel samo to, da bi pesmi same govorile«. Miš je za najmlajše knjižne molje predstavila tudi slikanico Miška ima roza očala, oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo, ki jo je napisala Saša Pavček. Med današnjimi knjižnimi novostmi je tudi dvojezična – v slovenskem in italijanskem jeziku knjiga pravljic Marka Kravosa Hiša selivka – La  casa migrante, ki bo razveselila vsakega radovednega poslušalca prikupnih pravljic.

»Odveč je poudarjati, kako sem bil vesel priložnosti, da sestavim antologijo pesmi Toneta Pavčka Živa sporočila,« je v spremni besedi z naslovom Krilati sogovornik zapisal Igor Saksida. »Spet sem se lahko pogovarjal s pesnikom, tokrat predvsem prek njegovih pesmi za odrasle – predvsem tistih, ki jih je vzel iz dolenjske ljubezni, da jih pred začudeno oko bralca ponesejo dobre roke velikih otrok. V sebi je namreč treba ohraniti nekaj otroško pristnega, a seveda ne otročjega, če želiš, da se te Pavčkovi verzi dotaknejo. Nekaj tiste otroške zaupljivosti in neposrednosti potrebuješ, da se lahko čudiš mehkim potezam pokrajine, ki jo pesnik slika s svojimi rimami, da greš po stezici spoznanj in preizkušenj ter da na koncu in vedno znova zaslišiš tihi šepet otroških ali božjih krilatcev. V treh temeljnih tematskih skupinah sem, kolikor sem zmogel in znal, sestavil svoj izbor Pavčkove poezije. Izbranih nekaj manj kot sto pesmi seveda ne more in tudi noče predstaviti kakršne koli zaokrožene podobe pesnikovega opusa, ki je desetkrat obsežnejši…« je zapisal Igor Saksida. Kot je Saksida še pojasnil je njegovo občutenje Pavčkove pesniške besede narekovalo tri osrednje sklope pesmi: Kraj, kruh, krog, Angel moj in Stezica. Zelo čustveno besedo z naslovom Dobra luč na poti do zadnje teme je v antologiji svojemu prijatelju napisal pisatelj Miroslav Košuta. Izbrane Pavčkove pesmi je v knjigi s svojimi upodobitvami skozi sanjske meglice ilustriral Andrej Brumen Čop.

Na novinarski konferenci so predstavili tudi novo izdajo pesniške zbirke Toneta Pavčka Vrtiljak, ki je prvič izšla leta 1965. V tokratni izdaji so avtorjevo spremno besedo nadomestili z enkratno spremno besedo njegove hčere, prav tako pesnice Saše Pavček, ki je po besedah urednice Gaje Kos v svojem besedilu ne samo zelo osebna, pač pa tudi navdihujoča in s svojimi skrbno izbranimi besedami naredi poezijo za še bolj privlačno. Pavčkova pesniška knjiga je tematsko raznolika, ustavi se ob prvem šolskem dnevu, ob različnih poklicih, pa ob prvem zobu, ki postane družinska velesenzacija, popiše sončen sprehod v Tivoli… Pri tem je vseskozi besedno pa tudi miselno igriv in hudomušen. Ob besedilih se nenehno čutita naklonjenost otrokom in posluh zanje, kar je še ena nadčasna dimenzija Pavčkove poezije, ki se zato z lahkoto ponuja tudi sodobnemu bralcu. »Resnici na ljubo, Tone je bil velik, večni otrok, zato se je z otroki tako zlahka poistovetil. Rad se je igral z njimi, še raje pa z besedami, zgodbami, in rimami za otroke. Z besedami je rad tudi ponagajal, izmišljeval si je nove besede in se navihano smejal, ko so se vrli učenjaki spraševali: Kaj pomeni Popokatepetl?,« je zapisala Saša Pavček. Za novo likovno preobleko Vrtiljaka je poskrbel aktualni prejemnik nagrade Kristine Brenkove, Igor Šinkovec. Kot pravijo v Miš založbi, Šinkovec je tudi tokrat pokazal, da mu je blizu duhovitost, rad se igra s perspektivami, na ilustracijo pa večkrat vključi kakšen stripovski oblaček.

Dramska in filmska igralka, pesnica in esejistka Saša Pavček je avtorica slikanice Miška ima roza očala, v kateri spregovori o radoživi, ustvarjalni in radovedni rjavi miški, ki pa ima težave v šoli. Kot je avtorica slikanice pojasnila se je v knjigi lotila dveh stigmatizacij otroka: miška je rjava, v razredu pa so vse miške sive, zaradi česar postane tarča posmeha. Ko naposled le ugotovijo, da ima miška disleksijo, ji predpišejo posebna barvna (roza) očala, ki so ji v pomoč pri krotenju črk in številk. Takrat postane življenje miške spet lepo, miška pa celo vneta ljubiteljica knjig. Kot je Saša Pavček pojasnila na predstavitvi svoje slikanice, je tudi sama v šoli trpela hude muke zaradi disleksije. »Niti v drugem razredu osnovne šole nisem znala brati in sem zaradi tega veliko prestala, ampak sem se znašla po svoje. Doma mi je prvo berilo in še mnoge druge knjige na glas bral moj dve leti starejši bratec Marko, in kmalu sem znala marsikaj na pamet.« Slikanico o disleksiji spremlja spremna beseda, namenjena staršem in učiteljem, ki jo je prispevala strokovnjakinja dr. Ana Krajnc. Knjiga je oblikovana v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo, bogatijo pa jo imenitne ilustracije Kristine Krhin, ki mlade bralce prijazno vabijo v mišji svet.

V dvojezični knjigi Hiša selivka Marka Kravosa z ilustracijami Erike Cunja so tri pravljice: Zajec zvitorepec, Rozamunda, Hudik in Paž Nace ter Hiša selivka. Knjigo je v italijanščino prevedla Darja Betocchi. »Moj princip življenja je, da kažem svojemu okolju nasmejan obraz,« je na predstavitvi knjige povedal Marko Kravos in dodal, da so tudi njegove pravljice pisane po tem ključu, da ga spravijo v dobro razpoloženje. Kot avtor s pravljicami želim otroke opozoriti, da vidijo vse barve življenja. V prvi pravljici spoznamo zajca, ki se zvito reši iz lisičinih krempljev in za nameček si omisli še malce bolj razkošen rep. V pravljici Rozamunda, Hudik in paž Nace z zadrževanim dihom spremljamo, kako kraljična Rozamunda po strašni pomoti pade v roke zlobnemu Hudiku. V Hišici selivki se deček Luka odloči hišico babice in dedka preseliti in to po zraku. (konec)zz