05.01.2016 ob 18:00
Deli članek

Ljubljana, 5. januarja 2016 (MOREL) – Na veliki oder Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana prihaja – s premiero v sredo, 6. januarja, ob 20.00 – nova uprizoritev kultnega Tolstojevega romana Ana Karenina v prevodu Gitice Jakopin ter dramatizaciji in režiji Dušana Jovanovića.

Ana Karenina ni le velika ljubezenska zgodba svetovne književnosti, temveč tudi neprizanesljiva slika okrutnega sveta, v katerem ljubezen premagata maščevalnost in moralizem. V uprizoritvi igrajo Polona Juh (Ana Karenina), Matjaž Tribušon (Aleksej Aleksandrovič Karenin, njen mož), v alternaciji Črt Veselko in Maksim Kajtimar Rozman (Serjoža, njen sin), Valter Dragan (Stepan Arkadjič Oblonski /Stiva/, njen brat), Iva Babić (Kitty), Maja Sever (Grofica Lidija Ivanovna, Kareninova prijateljica), Klemen Janežič (Aleksej Vronski), Barbara Žefran (Kneginja Betsy Tverska, njegova sestrična), Gorazd Logar (Aleksander Vronski, njegov brat), Zvone Hribar (Zdravnik), Matija Rozman (Sluga Kornej) in Zvezdana Mlakar (Železničarjeva vdova). Jovanović je bil že avtor dramatizacije in režiser prejšnje uprizoritve tega romana na velikem odru Drame januarja 2006. V petek, 8. januarja, ob 20.30 vabi Drama v okviru programa Družabno in družbeno in v sodelovanju s Filoslavom, društvom študentov slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti, tudi na literarni pogovorni večer o romanu in uprizoritvi Ana Karenina.

Pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj je živel v Rusiji v 19. stoletju in v ta prostor in čas je postavljen tudi roman (1878), ki je v času nastanka veljal za aktualen prikaz ruskega življenja. V Rusiji je bilo takrat pereče t. i. žensko vprašanje – vprašanje o osvobajanju žensk –, do katerega je bil Tolstoj zadržan. Zavzemal se je namreč za konzervativne družinske vrednote in je vztrajal, da je materinstvo najčastnejše od vseh človeških poslanstev in tako tudi glavna naloga ženske. Po drugi strani pa je kritiziral neenakost vlog med moškimi in ženskami in priznaval, da se ženskam godi velika krivica. V Tolstojevih delih ima ženska ključno vlogo v iskanju smisla življenja. Od vseh njegovih ženskih likov pa je, tudi po zaslugi številnih filmskih upodobitev, najbolj znana ravno Ana Karenina, ki se sploh uvršča med največje like svetovnega leposlovja.

 

Roman Ana Karenina govori o uglajeni plemkinji in soprogi, ki živi urejeno družinsko življenje, dokler po naključju ne sreča mladega častnika grofa Alekseja Vronskega in se vanj usodno zaljubi. Po dolgem omahovanju naposled zapusti rigidnega in maščevalnega moža, s tem pa izgubi sina in mesto v družbi. Ko izbere ljubezen, torej izgubi vse. Vendar se Ana tudi v novem položaju ne znajde dobro. Izolacija, prikrajšanost, vsakršni dvomi stopnjujejo njeno nesrečo v agonijo, v kateri vidi en sam izhod, in s tem postane ljubezen tragična. Zgodba Ane Karenine je tako zgodba o posamezniku oziroma posameznici in o družbi, v kateri ni prostora za tiste, ki se ne držijo pravil. Ljubezen je prevelika za družbo in njeno dvojno moralo, za njene rigidne (tudi nepisane) zakone, za njeno ozkosrčnost in neprizanesljivost.

 

Dramatizacija romana in režija uprizoritve sta za Dušana Jovanovića, kot se je sam izrazil, nekakšen »popravni izpit« po desetih letih. Za ponovno priložnost je hvaležen, saj se je tokrat naloge lotil drugače. Nova igralska zasedba mu je odstrla nova obzorja pri ustvarjanju. Vsebinsko se je osredotočil na ljubezenski trikotnik, saj je bilo to možno izpeljati z manj igralci kot v prejšnji priredbi. Kljub temu, da je roman iz 19. stoletja, vidi v njem ogromno povezav, namigov, skritih pomenov, s katerimi lahko premišljaš današnji čas. Dodaja, da Tolstojev roman na široko odpre vprašanje o položaju žensk v družbi.

 

Kot pravi dramaturginja Darja Dominkuš v gledališkem listu, se tokratna odrska priredba Ane Karenine »osredotoča na notranje drame, ki se v poteku zgodbe dogajajo v njenih protagonistih; od ljubezni, ki kot strela z jasnega zadene Ano in Vronskega in prežame vse njuno ravnanje, prek ,usodne‘ odločitve, da svoje ljubezni ne bosta več skrivala, do katere pride po nesreči Vronskega na dirkah, pa do mučnega postopnega razhajanja«. Čeprav Tolstojevo umetniško delo ne potrebuje posebne aktualizacije, poudarja dramaturginja kot posebej zanimive (še) danes aktualne teme, kot so izobčenost, odrinjenost na družbeni rob, brezpravnost, materialna odvisnost in družbena negotovost. Temeljno sporočilo drame vidi Dominkuševa v spoznanju, »da se lahko svet, ki ga jemljemo za samoumevnega, hitro zruši. Svojega sveta ne moremo zavarovati z bodečimi žicami, temveč moramo biti občutljivi za bolečino drugega.« Tolstoj se ji tako zdi sodoben avtor, ki na pronicljiv način analizira odnose med ljudmi.

Polona Juh je igrala naslovno vlogo že v prvi uprizoritvi. Na novinarski konferenci je povedala, da je to po svoje prednost, pa tudi slabost: pozabiti prejšnjo interpretacijo ni bilo vedno lahko. Vlogo Ane Karenine jemlje z veliko mero odgovornosti, saj se igralkam še danes premalokrat zgodi, da dobijo vlogo protagonistke. Bolečino Ane Karenine in njen izpad iz družbe povezuje Juhova s svobodno odločitvijo oziroma pravico do stališča, kar nam je danes zelo blizu. Po njenem mnenju »še zmeraj nismo popolnoma odgovorili na emancipacijo katere koli vrste«.

Za Klemna Janežiča, ki igra Alekseja Vronskega, je igrati ob Poloni Juh posebna izkušnja. Pravi, da se je ustvarjalna ekipa medsebojno dopolnjevala in da so na koncu izluščili zgodbo, ki jima je obema s Polono blizu. Poudarja, da je za Vronskega to predvsem ljubezenska zgodba, kakršnih danes ni več.

Pomembna tema romana je tudi žensko prešuštvo, ki je bilo za 19. stoletje zelo provokativna tema. Kot pravi Diana Koloini v gledališkem listu, je Tolstoj »zgodbo o prešuštvu postavil v kontekst svoje temeljne ideje o družini«. Sloviti prvi stavek romana natančno priča, kaj ga je vodilo: »Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.« Roman tako izraža njegov pronicljivi pogled na takratno družbo.

Pri uprizoritvi so sodelovali scenografinja Jasna Vastl, kostumografinja Urška Recer, skladatelj Drago Ivanuša, lektor Arko, avtor videa Matevž Jerman, oblikovalec luči Metod Novak in asistentka scenografije (študijsko) Sanja Gregorić, Klemen Janežič pa tudi kot koreograf in Maja Sever tudi kot svetovalka za tango. To so sporočili iz Drame. (konec)