Ljubljana  (MOREL) -Vsadek ali proteza sta izbiri, ki ponujata razmislek o občutku staranja in starosti v glavi ameriškega filozofa soočenega z vsakdanjikom vrstnikov na grškem otoku pred Peloponezom. O radostni starosti v svojih razmišljanjih z grškega otoka Hidra piše ameriški avtor knjižnih uspešnic Daniel Klein v svoji knjigi Potovanja z Epikurjem, ki smo jo zahvaljujoč ljubljanski založbi OPRO, zavod za aplikativne študije sedaj dobili v slovenskem jeziku. Avtor nam odkrije pisan svet filozofskih razmišljanj o staranju in starosti v časovnem razponu od Epikurja, rojenega 341 leta pred Kristusom do Heideggerja in Svendsena ter drugih sodobnih filozofov. 

Za Kleina sta smisel in naloga starosti povsem nekaj drugega kot smisel in naloga obdobja srednjih let, sta v spremni besedi Kdaj, če ne zdaj? zapisala urednika Otto in Tomaž Gerdina. Zato za razliko od drugih avtorjev, ki o dobri starosti razmišljajo kot o čim bolj učinkovitem discipliniranju telesa in izogibanja boleznim, Klein svojo pozornost namenja iskanju pomena in nematerialni esenci starosti. »V središču njegovih misli ne najdemo diete, vadbe ali napotkov za uresničevanje čim bolj dejavne starosti, temveč vprašanja o vlogi dolgčasa in potencialu samote. Razmislek o eksistencialni avtentičnosti in filozofiji izpolnitve, lekcijah, ki se jih za dobro življenje lahko naučimo iz metafizike, praktičnosti stoicizma, prednosti čuječnosti in pomena duhovnosti«, sta zapisala Otto in Tomaž Gerdina. Ko razmišlja o starosti se Klein ne zateka po pomoč h kozmetični ali farmacevtski industriji, estetskim posegom, različnim dietam, odrekanju in trendom, ki zagovarjajo ideal večne mladosti in lepote. Obrne se raje na izkušnje filozofov, kot so Montaigne, Kierkegaard, Husserl, Heidegger in Sartre ter razmišlja kakšna vodila za dobro starost lahko najdemo v njihovih delih. Tudi ta, njegova tretja v slovenščino prevedena knjiga zajema iz neizčrpnega vira antične misli. Klein predstavi možnost, kako se je Epikur ukvarjal s pobegom od sveta poslov in politike, po današnjih besedah iz pridobitništva, tekmovalnosti in potrošništva. Piše, da se epikurejci niso preveč zanimali za politiko. Verjeli so, da je za zadovoljstvo nujen umik iz javnega življenja. Vsak naj živi in pusti živeti, vsak naj se trudi za lastno srečo. Kot poudarjata urednika Otto in Tomaž Gerdina danes bi kdo temu rekel spodbujanje osebnostne rasti, kdo drug individualizem, morda pa lahko v teh besedah zasledimo zametek avtohtone samoupravne skupnosti, ki je po mnenju nekaterih eden od možnih izhodov iz sedanjega ponorelega sveta. Ob tem Klein omenja grške upokojence, ki so se med čakanjem na dodelitev pokojnine vrnili iz Aten v domače vasi na Kreti in se lotili kmetovanja: »Tu lahko preživiš ves teden, ne da bi porabil en sam evro…«

Na Hidro se je Klein vrnil (star 73 let), ker bi rad našel odgovor na pomembno vprašanje, kako bi kar najbolje preživel to obdobje življenja. S pomočjo misli antičnega Epikurja in sodobnih Grkov, s katerimi se je Klein na Hidri vsak dan srečeval in pogovarjal, je odkril temeljne modrosti in ugotovitve o jeseni življenja. Tu je prav tako ugotovil, kako pomembna je družba prijateljev. Sprejme Epikurjevo modrost, da je nemogoče živeti dobro in pametno, ne da bi živel kar se da prijetno. Kot zapišeta v spremni besedi Otto in Tomaž Gerdina se Klein močno zaveda pomena smisla v starosti, ki doda Svendsenovo misel, da človeku, če svojega življenja ali kakega njegovega deda ne more napolniti s smislom, ostane samo še distrakcija, beg od nesmisla, ki se lahko kaže kot hitenje od ene dejavnosti k drugi, čeprav je lahko čas 'prezaposlenosti' grozljivo prazen. (konec)zz