Ljubljana (MOREL)- V Računalniškem muzeju v Ljubljani je danes potekal poseben dogodek, na katerem so predstavili in v zbirko uradno vključili prenosnik, ki ga je uporabljala odprava slovenskega alpinista Tomaža Humarja na svoji znameniti odpravi na Dhaulagiri leta 1999. Ta prenosnik je bil ključnega pomena za komunikacijo in dokumentiranje vzpona v ekstremnih razmerah na 8.000 metrih nadmorske višine, zdaj pa bo kot del muzejske zbirke pričal o pionirski rabi tehnologije v alpinizmu in izjemnem dosežku, ki še danes velja za neponovljiv.

Na dogodku so sodelovali predstavniki Računalniškega muzeja, ekipa podkasta Ogrodje, Jan Žorž, eden od ključnih tehničnih sodelavcev odprave, skozi pripravo dogodka in z izjavo Tomaž Humar mlajši. Obiskovalci so lahko prisluhnili zgodbam o tej zgodovinski odpravi in tehničnih izzivih, s katerimi so se soočali, ter si ogledali izseke iz podcasta Ogrodje, kjer epizoda "Laptop iz Himalaje" ponuja podroben vpogled v tehnične inovacije, ki so omogočile Humarjev uspeh.

Tomaž Humar mlajši je pred pričetkom dogodka v pisni izjavi dejal: »Odprava Dhaulagiri 1999 ni bila avantgardna samo v alpinističnem smislu, temveč tudi v tehnološkem. Moj oče je skupaj z Janom Žoržem in Andrejem Kmetom razvil sistem za sprotno spremljanje in obveščanje, kar je bilo za tiste čase popolnoma nepredstavljivo. Prav ta sistem, ki je temeljil na prenosniku, je omogočil sprotno pošiljanje fotografij in informacij neposredno iz Himalaje, kar je odpravo poneslo v zgodovino tudi z vidika tehnoloških dosežkov.«

Odprava Dhaulagiri 1999 je bila v mnogih pogledih revolucionarna. Takrat je bilo vzpostavljeno prvo sistematično javljanje iz Himalaje, kjer so slike in sporočila vsakodnevno prihajala na spletno stran www.humar.com, ki je v času odprave zabeležila več kot milijon obiskov na dan, kar je bil za tisti čas izjemen dosežek. »S skromno opremo in veliko iznajdljivosti smo vzpostavili sistem, ki je omogočil, da so dogodki iz Himalaje postali dostopni svetu v skoraj realnem času. To je bil pionirski korak za povezovanje tehnologije in alpinizma,” je poudaril tehnični strokovnjak odprave Jan Žorž.

Ta dogodek ni le priložnost za spomin na legendarnega alpinista in njegovo ekipo, temveč tudi za ohranitev pomembnega dela tehnološke dediščine Slovenije. Kot je še dodal Humar mlajši: »Veseli me, da bo prav ta prenosnik, ki je bil ključen za uspeh odprave, našel svoje mesto v Računalniškem muzeju, kamor po mojem mnenju tudi spada. To dokazuje, da dobre zgodbe nikoli ne zastarajo.« To je sporočil Oliver Butina. (konec)