Ljubljana (MOREL)- Slavna Cankarjeva igra Za narodov blagor se po več kot treh desetletjih vrača na oder SNG Drama Ljubljana. Dramo Za narodov blagor s podnaslovom »komedija v štirih dejanjih« poleg Cankarjeve značilne dramske pisave odlikujejo duhoviti dialogi in mojstrska karakterizacija oseb. Premiera uprizoritve v režiji Vita Tauferja bo v sredo, 15. januarja, ob 20.00 na Velikem odru. 

Za narodov blagor je Cankar pisal med julijem in avgustom 1900 na Dunaju. V drami, ki je bila (za takratne čase razmeroma pozno) objavljena marca 1901, spoznamo izprijena občinska svetnika in deželna poslanca, Grozda in Grudna. Pod pretvezo dela za narodov blagor si vsak zase prizadevata, da bi pridobila na svojo stran bogataša Gornika. Ta bi jima namreč koristil na poti do položaja ministra ali vsaj dvornega svetnika. Pri tem ne izbirata sredstev in uporabita tudi najpodlejše prijeme: Grozd bi rad omožil z vplivnežem nečakinjo Matildo, Gruden pa je celo pripravljen deliti z njim ženo Heleno. Okolica privoljuje v njuno igro, na strani zdaj enega, zdaj drugega, oportunizem vseh pa na koncu razkrinka žurnalist Ščuka in mobilizira ljudstvo. 

Igra Za narodov blagor je bila krstno uprizorjena leta 1905 v gledališču Pištěkovo lidove divadlo na Kral. Vinohradech v Pragi, in sicer na pobudo pisateljice Zofke Kveder, ki je takrat živela na Češkem. Prva slovenska uprizoritev je sledila šele decembra 1906 v Deželnem gledališču v Ljubljani, na odru ljubljanske Drame pa je bila igra nazadnje uprizorjena pred dobrimi tremi desetletji. Avtorsko ekipo tokratne uprizoritve pod Tauferjevim režijskim vodstvom sestavljajo dramaturginja Mojca Kranjc, lektorica Tatjana Stanič, scenografinja Urša Vidic, kostumograf Alan Hranitelj, skladatelj Schatzi, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš, oblikovalec videa Sandi Skok in asistentka kostumografa Ana Janc. V uprizoritvi igrajo Benjamin Krnetić, Valter Dragan, Zvezdana Mlakar, Ana Pavlin, Jure Henigman, Tina Vrbnjak, Bojan Emeršič, Boris Mihalj, Saša Mihelčič, Marko Mandić, Rok Vihar, Nejc Cijan Garlatti, Gregor Baković, Matija Rozman, Nikola Drole (k. g.) in Domen Novak.

Režiser Vito Taufer je v gledališkem listu zapisal: »Družbena ostrina je evidentna, tega ni treba več poudarjati. Tudi ni finta v zgodbi, ampak v tem, kako se zgodba dve uri odvija pred našimi očmi. Kako se pletejo in razpletajo odnosi in mreže hlapcev okrog političnih in finančnih veljakov. In kar je zelo pomembno: Cankar ni nameraval karikirati, njegov cilj je bil ambicioznejši, ostrejši. Zavedati se moramo, da v dobri komediji ne prepoznavamo samo naših politikov in sosedov. Komu se smejete? Sebi se smejete, nadere občinstvo z odra Molièrov Skopuh.« V igri Za narodov blagor so Tauferja zanimale »predvsem psihološke dimenzije razpada neke politične mreže in moralna struktura raznoraznih voditeljev naroda, dobro in učinkovito povedana zgodba o pohlepu, nezvestobi, pogoltnosti, pohoti, zahrbtnosti, lažeh in tako naprej, zgodba o dveh vodilnih politikih dveh generacij, ki sta pripravljena za politični in finančni dobiček prodati eden ženo, drugi nečakinjo. (…) V tako zastavljenem sistemu ni prostora za sodelovanje in pošten dogovor glede česarkoli. Ne v politiki ne kje drugje. To je osnovna tema te igre, danes lahko prav tako ‘ostre’ ali še bolj, kot si je zamislil Cankar pred sto in več leti. Cankarjeva igra je sijajna matrica za portret današnjega, tukajšnjega časa, ljudi in njihovih manir, portret ljudi, ki se trudijo vladati narodu v imenu Blagra«.

Za narodov blagor je (po Romantičnih dušah) Cankarjevo drugo dramsko delo. Jezik igre je »zaradi potrebe po stvarnem govoru oseb precej bolj zavezan značilnostim realizma kot v Cankarjevih proznih ali poetičnih delih; ker gre za satirično komedijo značajev v konkretnem prostoru in času, se jezikovni slog redko nagne k novostim simbolizma in moderne.(…) Govorno okolje celotne igre je salon in govorna pozicija salonska konverzacija. S tem se tudi retorika frontalnega sovražnega govora spremeni v osebno obračunavanje, dikcija žaljivk in diskreditiranja pa v formo salonskega namigovanja in dvoumnega izsiljevanja. Seveda je Cankar preveč nadarjen dramatik, da ne bi izrabil registra leksikalnih možnosti, ki jih omogoča dinamika odnosov. (…) Sploh je treba reči, da je evfemizem v tem jezikovnem slogu salonskega vojskovanja eno najpomembnejših sredstev. Drugo sredstvo, ki pomembno pripomore k meščanskosalonskemu oblikovanju sovražnega govora med protagonisti v Blagru, pa je besedni red. (…) Sovražni govor v Blagru je nekako vihar v kozarcu vode, zaradi žanra igre in peripetij se dogaja znotraj zaprte skupine in vpliva prejkone zgolj nanjo. Kot umetniški diskurz pa deluje širše. Kot gogoljevsko zrcalo opozarja na daljnosežne in nevarne posledice pompoznih izjav, sicer zapakiranih v politično korektni celofan, iz katerega pa skozi vse špranje gleda prava vsebina, ki kot da bi bila iz današnjega političnega diskurza … (…) Res lahko očarani rečemo, da besedilo Za narodov blagor deluje na sprejemnika z vsemi jezikovnimi sredstvi. Kakšna so manj, druga bolj prepričljiva, ampak, če parafraziramo Ščukov aforizem: Jezik je (lahko) sredstvo; sredstvo pa je (vedno) jezik,« je v gledališkem listu zapisala lektorica uprizoritve Tatjana Stanič.

Prve ponovitve bodo na sporedu 16., 17., 20., 21. in 22. januarja ob 19.30, 18. januarja ob 19.00 (predstavi bo sledil pogovor z ustvarjalci v okviru Abonmaja Plus), 23. januarja ob 17.00 in 24. januarja ob 18.00.(konec)