Ljubljana (MOREL)- V ljubljanski galeriji Vžigalica so včeraj odprli razstavo Last umetnika in oblikovalca The Mihe Artnaka. Gre za svojevrsten slikarski opus, saj so razstavljene slike, ki nastale na način, ki posnema proces generiranja podob umetne inteligence. Artnak ujame na fotografijo utrinek iz okolice, ki ga nato prek digitalne fotografije pošlje na Kitajsko, kjer tamkajšnji slikarji, vse to prerišejo na platno in ga pošiljajo nazaj Artnaku. Kdo je pravi umetnik, se poraja vprašanje. Artnak trdi, da njegova dela ustvarjajo ljudje. Na ukaz je možno zgenerirati vse več umetniške izraznosti, vrednost umetnosti še vedno ostaja povezana s človeškim delom, kulturnim kontekstom ter možnostjo lastništva. Zakaj kitajski slikarji, ker so mnogo bolj poceni, kot slovenski. Ena slika je na začetku vredna od 300 do 500 evrov, na spletu pa lahko doseže tudi mnogo večje vsote, trdi Artnak.
Skozi različne izkušnje uporabe širokega nabora platform za prezentacijo umetnosti in prodajo je razstava The Miha Artnaka Last v klasični galeriji ena izmed stopenj nadaljevanja umetnikovega razmišljanja o statusu umetnine in o odnosu do lasti oz. posesti. Skuša na novo opredeliti naše razumevanje lastništva in lastnine z uvedbo inovativnih konceptov (ne)lastništva in javne zasebne lastnine. Sedem umetniških del izziva naše običajne predstave o umetnosti ter z uporabo sodobne tehnologije in različnih storitev naslavlja lastnino, avtorstvo in avtentičnost.

The Miha Artnak (1983) je slovenski umetnik in oblikovalec, ki je ustvarjalno pot začel z grafiti leta 2000. Leto kasneje je soustanovil umetniški kolektiv ZEK CREW, ki se je v dobrih 20 letih od grafiterskih začetkov ustalil v konceptualni umetnosti, iz katere izhajajo tudi performansi The Mihe Artnaka. Široko odmevnost je dosegel s sliko Golobica in mir (2017), ki naj bi jo po poročanju portala The Guadrain in slovenskih medijev prodal za velik denar. Strast do besednih iger in oglaševanja je izživel s projektom Bitcoin City (BTC City, 2018), kjer je obstoječemu ljubljanskemu podjetju dodal novo digitalno tržno razsežnost. Med njegovi vidnejšimi projekti je tudi performativno prečkanje ceste zunaj urejenega prehoda (Prečkanje, 2019). V utopičnem projektu Flat Fiat (2022) je kovance vodilnih svetovnih valut položil na tire, da jih je povozil vlak in tako preprečil hiperinflacijo, istočasno pa njihove podobe prodal kot digitalne originale NFT, v projektu Polutizem (2023) pa se je ukvarjal z onesnaževanjem kot umetnostjo. To je zapisano v spremnem tekstu o razstavi, ki bo odprta do 23. februarja. (konec)