29.06.2021 ob 17:47
Deli članek
Interventni zakon naj vključuje ukrepe za vse prizadete panoge

Ljubljana (MOREL)- Interventni zakon mora vključevati ukrepe pomoči za vse prizadete panoge, ki so bile z odlokom zaprte ali omejene. Med ključnimi predlogi Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki bi jih bilo treba vključiti v predlog zakona in ki so jih na današnji seji potrdili člani Upravnega odbora OZS, so podaljšanje ukrepov čakanja na delo in temeljnega dohodka za samozaposlene, povračilo nadomestil za višjo silo in karanteno delavcev in samostojnih podjetnikov, enkratni dodatek za vse prizadete panoge (kritje izpada), podaljšanje moratorijev kreditov, subvencioniranje regresa, prav tako pa naj podjetjem ne bo treba vračati pomoči državi.

Številne dejavnosti še vedno poslujejo v omejenem obsegu, saj ostajajo določene omejitve pri poslovanju, kot je denimo deset kvadratnih metrov na stranko pri frizerjih in kozmetikih, tri metre razdalje med mizami, PCT pogoj itd. Po mnenju članov UO OZS morajo zato ukrepi pomoči trajati toliko časa, dokler bodo veljale omejitve.

»Zavedati se moramo, da so bile v epidemiji prizadete tudi ostale panoge, ne le gostinstvo in turizem. Zato bi morala vlada v interventnem zakonu zajeti ukrepe za vse panoge, ki so bile z odlokom omejene ali zaprte. Številne panoge, denimo, kemični čistilci, avtobusni prevozniki, ki so vezani na gostinstvo in turizem, prav tako še vedno poslujejo omejeno. Zato želimo, da vlada podaljša ukrep čakanja na delo doma, mesečni temeljni dohodek in tako pomaga najbolj prizadetim obrtnikom in podjetnikom preživeti,« je uvodoma dejal predsednik OZS Branko Meh. V kolikor bo vlada pomagala malemu gospodarstvu, bo to državi povrnilo skozi davke in prispevke, je prepričan Meh.

Ponovno vključiti enkratni dodatek

OZS želi, da se v interventni zakon ponovno vključi enkratni dodatek za gostinstvo in turizem. Ukrep pa naj se razširi na vse dejavnosti, ki so bile z odlokom zaprte ali omejene. Tudi denimo majhni trgovci, ki prodajajo oblačila in obutev, so imeli velike izgube, saj blaga niso uspeli prodati.

Sofinanciranje regresa

Upravičenci do sofinanciranja regresa bi morali biti vsi, ki jim je bilo poslovanje onemogočeno ali bistveno oteženo najmanj tri mesece v letu 2021. OZS obenem predlaga, da se zadnji rok za izplačilo regresa v letu 2021 prestavi na 1. 11. 2021 tudi za delodajalce, ki jih ne zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti in se soočajo z likvidnostnimi težavami, ki so posledica epidemije.

OZS obenem predlaga, da bi se podaljšali moratoriji kreditov do aprila 2022, saj poslovanje mnogih še ni na ravni pred epidemijo in najbrž še nekaj časa ne bo. Gostinci pa še vedno vztrajajo, naj se uvede znižana stopnja DDV za storitve gostinstva in turizma, in sicer najmanj do konca leta 2022.

Člani UO OZS so se zavzeli tudi za to, da podjetjem ne bi bilo treba vračati državne pomoči. »Naš predlog je, naj podjetja pomoči ne vračajo, ampak naj jo raje namenijo za razvoj podjetij in nagrade zaposlenim,« je poudaril Meh. Člani so namreč prepričani, da je bila pomoč gospodarstvu namenjena temu, da se ohrani delovna mesta. Nepošteno se jim zdi, da bi s tem kaznovali tista podjetja, ki so se trudila poslovati uspešno.  

Epidemija je v veliki meri prizadela tudi avtobusne prevoznike. Predsednik sekcije za promet pri OZS Petek Pišek je zato poudaril, da se morajo podaljšati kreditne linije, ki bodo zlasti avtobusnim prevoznikom pomagale preživeti.

Člani so opozorili tudi na razlike pri dodeljevanju pomoči v javnem in realnem sektorju. »Covid dodatke zaposlenim v javnem sektorju ne bo treba vračati pomoči, podjetja pa jo bodo morala. Ni prav, da se zahteva vračanje pomoči, saj so bili zaposleni v gospodarstvu med najbolj izpostavljenimi v času epidemije,« pa je poudaril predsednik OOZ Maribor Aleš Pulko.

Dodatni predlogi OZS

OZS je sicer predlagala še dodatne ukrepe, ki bi jih bilo treba umestiti v interventni zakon. Podaljša naj se veljavnost pogodb za posebne linijske prevoze, skrajša naj se plačilne roke za prevozne storitve (prevoz potnikov), s čimer se bo avtoprevozniškemu sektorju zagotovila likvidnost, hkrati pa bo znatno pripomogla k hitrejšemu okrevanju tega sektorja.

V OZS predlagamo tudi podaljšanje ukrepa kritja fiksnih stroškov do 31. 12. 2021. Upravičenci do ukrepa naj bodo zavezanci, ki so imeli registrirano dejavnost najmanj od 1. 3. 2021. Določi naj se kasnejši rok za izplačilo odpravnine oz. plačilo v več obrokih, saj imajo številna podjetja težave z likvidnostjo. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja in ukrepi pomoči po interventnih zakonih naj se ne izključujejo. Povrne naj se tudi škoda zaradi odpisa blaga v dejavnostih, ki so bile zaprte (hrana, cvetje, sezonska oblačila itd.). Predlagamo tudi, da država povrne stroške testiranj za napotene delavce.

Ob robu seje so člani UO OZS govorili tudi o problemu pomanjkanja kadra v različnih dejavnostih. Da kadra ni, sporočajo tako gostinci, gradbinci, prevozniki, kovinarji …

To je sporočila  Mira Črešnar, vodja odnosov z javnostmi na OZS. (konec)