05.05.2022 ob 21:21
Deli članek
Janševa vlada v času epidemije delovala povsem nezakonito

Mojca Prelesnik

Ljubljana (MOREL)-  Informacijski pooblaščenec (IP) je na Ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti odlokov vlade v zvezi z načinom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev PCT. Ustavno sodišče je tako sledilo IP in odločilo, da je vlada z odlokom o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19 ter z odlokom o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 določila obdelavo osebnih podatkov, ne da bi bilo v zakonu določeno, kateri podatki se smejo obdelovati ter za kakšen namen, kar pomeni, da sta odloka v neskladju z drugim odstavkom 38. člena Ustave RS.

IP je prvo zahtevo za oceno ustavnosti odlokov o preverjanju izpolnjevanja PCT pogojev vložil 27.8.2021, ko je v veljavo stopil odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19 ter jo glede na številne sprotne spremembe, dopolnitve in razveljavitve odlokov dopolnjeval. Pri tem je ves čas zatrjeval, da lahko obdelavo osebnih podatkov skladno z 38. členom Ustave RS določa le zakon in ne odlok vlade. V Sloveniji je obdelavo podatkov prepovedano urejati z odloki vlade, saj odloki niso rezultat demokratičnega procesa odločanja, ki se lahko vrši le v državnem zboru, temveč lahko odražajo odločitev trenutnih predstavnikov izvršilne veje oblasti.

Ustavno sodišče je stališču IP pritrdilo in jasno povedalo, da vsaka obdelava osebnih podatkov, četudi gre za obdelavo podatkov v epidemiološki situaciji, ki zahteva nujnost sprejemanja ukrepov za zajezitev širjenja virusa, pomeni poseg v z ustavo zagotovljeno človekovo pravico do varstva osebnih podatkov in mora biti določena v zakonu. Zahteva, da je obdelava osebnih podatkov določena z zakonom, ne pomeni le golega formalističnega obstoja neke zakonske določbe, ki omogoča obdelavo osebnih podatkov, temveč tudi varovalko, ki onemogoča samovoljno ravnanje izvršilne veje oblasti ter da hkrati nedvoumno in dovolj jasno sporoča posameznikom, kaj država v zvezi z njimi želi oz. zahteva. In v izjemnih situacijah, kot je boj proti nalezljivi bolezni, ki se nanaša na občutljivo področje posameznikove zasebnosti, je zahteva po jasnih zakonskih določbah še večjega pomena. IP je v teku postopku pred Ustavnim sodiščem Vladi večkrat tudi pojasnil, da država seveda mora varovati ljudi pred nalezljivo boleznijo, kar je tudi ena izmed človekovih pravic, vendar ne na račun kršitve drugih človekovih pravic, pri čemer je bilo več kot dovolj časa za sprejetje ustreznega zakona. Ta bi omogočil sprejem vladnih ukrepov, ki bi bili z vidika omejevanja človekov pravic in svoboščin zakoniti in s tem tudi legitimni ter sprejeti pri državljanih.

To je sporočila Mojca Prelesnik, Informacijska pooblaščenka. (konec)