17.08.2021 ob 09:08
Deli članek
Ob današnjem državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev    z matičnim narodom

Ljubljana (MOREL)-  Objavljamo poslanico predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča  ob današnjem državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev    z matičnim narodom:

Drage Prekmurke in Prekmurci, Slovenke in Slovenci doma in po svetu, spoštovane državljanke in državljani.

Na današnji državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se  spominjamo prelomnih zgodovinskih dogodkov 17. avgusta 1919, ko je upravo nad Prekmurjem prevzela civilna oblast Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.  Spominjamo se vseh tistih, ki so bili najbolj zaslužni za združitev prekmurskih Slovencev z matico. Tedanji diplomati in zastopniki Slovenije oz. Kraljevine SHS so bili na pariški mirovni konferenci prepričljivi z dejstvi, da imajo Prekmurci močan občutek lastne kulturne samobitnosti in identitete ter jasno vizijo in hotenje postati del nove države, v kateri se bodo združili z enako govorečimi in mislečimi Slovenci. Diplomacija ne bi bila tako prodorna brez narodno zavednih raziskovalcev, aktivistov, kulturnikov in narodnih buditeljev, kot so bili dr. Matija Slavič, Jožef Klekl, Ivan Jerič in številni drugi zgodovinsko pomembni Prekmurci – pomembni Slovenci. Priključitev Prekmurja k matični domovini je podprlo tudi več kot 20 tisoč ljudi, zbranih na ljudskem zborovanju v Beltincih prav na današnji praznični dan leta 1919.

Spoštovani Prekmurci,

današnji praznik praznujemo vsi Slovenci skupaj. Biti gospodar na svoji zemlji je naša dediščina, ki je nastajala skozi različne zgodovinske dogodke, tudi z žrtvami, in leta 1991 zasijala v lastni državi. Mnogi Slovenke in Slovenci, ki so ostali onkraj meja slovenskega ozemlja, te dediščine niso bili deležni, temveč so bili obsojeni na razumevanje tujih oblasti, ki pa je bilo klavrno, in je na Madžarskem, v Avstriji in Italiji, kjer živi slovenska manjšina, pri Slovencih spodbujalo raznarodovalne procese.

V preteklih desetletjih se je Prekmurje moralo soočiti s padcem večje industrije in posledično brezposelnostjo ter begom možganov, a tudi to se spreminja: investicije v nova delovna mesta, razvoj turizma in kmetijstva vračajo perspektivo v slovensko deželo vzhajajočega sonca. Z epidemijo spremenjene okoliščine so podkrepile spoznanje, da živeti dlje od glavnega mesta nikakor več ne pomeni biti obroben in zapostavljen, temveč, da se to ponuja kot priložnost za odprtost in »prvovrstnost«. Prekmurje, njegove naravne danosti in pridni ljudje upravičeno pričakujejo dodatni zagon regijskega gospodarstva, kar se lahko doseže tudi s pomočjo evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. Zdaj je čas, da te vzhajajoče priložnosti tako Prekmurje kot celotna Slovenija  izkoristita in si zagotovita boljšo prihodnost. Samo s preudarno in razvojno naravnano, povezovalno politiko, ki razume, da je vsak, tudi najmanjši kraj naše dežele enakovreden del mozaika, bomo to tudi dosegli.

Ob današnjem državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pa se spomnimo tudi na Porabske Slovence, ki so, žal, ostali zunaj naše skupne države. Kljub težkim zgodovinskim pogojem in v vedno manjšem številu, a vendarle, še danes negujejo slovenski jezik in tradicijo onkraj naših meja.

Dežela preko Mure, dežela ravnic in razigranih gričev, rodovitna dežela delavnih in srčnih ljudi. Vse to in mnogo več je Prekmurje. Danes praznujemo, ker smo skupaj.

Spoštovane Prekmurke in Prekmurci, spoštovane državljanke in državljani, iskrene čestitke ob današnjem državnem prazniku.

(konec)