
Ljubljana (MOREL)- Predsednik vlade Robert Golob se bo jutrii udeležil predstavitve nacionalnega in mednarodnega razvoja dosežkov Slovenije na področju umetne inteligence v okviru multilateralnega sodelovanja s poudarkom na dosežkih znanstveno-raziskovalne sfere in gospodarstva, ki bo na Institutu Jožef Stefan. Premier Golob bo imel uvodni nagovor. Kot je že večkrat poudaril, se vlada Republike Slovenije zaveda pomena znanosti in razvoja, zato je bila prva naloga vlade ta, da
je kljub vsem krizam izdatno povečala sredstva za znanost, razvoj in inovacije. Po besedah predsednika vlade je vlaganje v znanje edino zagotovilo, da bomo lahko kot družba napredovali. Zbrane bodo nagovorili tudi ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič in direktor Instituta Jožef Stefan Boštjan Zalar.
Predstavitev aktivnosti poteka tik pred Akcijskim vrhom o umetni inteligenci v Parizu, na katerem se bodo prihodnji teden zbrali voditelji in voditeljice držav in vlad ter mednarodnih organizacij, predstavniki podjetij, znanstveno-raziskovalnih institucij, nevladnih organizacij, umetniki in člani civilne družbe. Vrh je namenjen mobilizaciji in uskladitvi različnih obstoječih pobud in forumov na področju umetne inteligence. Vrha se bo predvidoma udeležil tudi predsednik vlade dr. Robert
Golob.
Republika Slovenija ima 40-letne izkušnje na področju raziskav umetne inteligence, s čimer se uvršča med države z mednarodno primerljivimi raziskovalnimi rezultati. Slovenija aktivno sodeluje v organizacijah, kot so Evropska unija, OECD, Svet Evrope in UNESCO, ter prispeva k razvoju globalnih smernic in uredb. Vključena je bila v pripravo evropske Uredbe o umetni inteligenci in Načel OECD o umetni inteligenci ter sodelovala pri oblikovanju definicije sistema umetne inteligence, ki jo
uporabljajo mednarodne organizacije. Prispevala je k pripravi Okvirne konvencije Sveta Evrope o umetni inteligenci, človekovih pravicah in demokraciji ter Unescovih priporočil o etiki umetne inteligence.
V prostorih Instituta Jožef Stefan od marca 2011 deluje tudi Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI), ki ima status UNESCO centra 2. kategorije kot prvi, ki se osredotoča na umetno inteligenco. Slovenija je s 1. januarjem 2025 postala tudi polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, svet Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) za znanost in gospodarstvo pa je 12. decembra lani potrdil polnopravno članstvo Slovenije, država pa mora sedaj izvesti še formalne
postopke.
Lani je Slovenija v sodelovanju z Unescom gostila 2. Globalni forum o etiki umetne inteligence. Preteklo soboto je bila uspešno oddana tudi vloga za nov superračunalnik in tovarno umetne inteligence, ki bosta okrepila slovensko raziskovalno infrastrukturo.
Odmevni projekti Slovenije na področju umetne inteligence
Napovedovanje ekstremnih vremenskih pojavov je projekt, s katerim si Fakulteta za računalništvo Univerze v Ljubljani prizadeva za razvoj naprednih modelov umetne inteligence za napovedovanje dinamike morja in izboljšanje satelitskih meritev temperature morja. S pomočjo umetne inteligence želijo preseči zmogljivosti obstoječih numeričnih modelov tako po hitrosti kot natančnosti. Projekt, ki ga bo predstavil Matej Kristan, vključuje tudi razvoj modelov, ki bodo omogočili integracijo teh
napovedi v realnem okolju za učinkovitejše obvladovanje ekstremnih vremenskih pojavov.
Projekt Satelitske tehnologije in digitalni dvojčki ekosistemov za upravljanje porečij bo predstavil Tomaž Rodič iz Centra odličnosti VESOLJE-SI. Center sodeluje pri razvoju rešitev za spremljanje voda in porečnih ekosistemov, ki so ključne za trajnostno upravljanje naravnih virov ter zelene in modre infrastrukture. Njihovo delo vključuje razvoj in integracijo celostnih vesoljskih misij od satelitov in zemeljskih postaj do obdelave podatkov, razvoja digitalnih dvojčkov in
storitev v podporo upravljanju ekosistemov od makroregij do manjših porečij, mest in lokalnih skupnosti za optimiziranje njihove odpornosti na okoljske in podnebne spremembe.
Projekt Okolje za detekcijo dezinformacij s pomočjo umetne inteligence temelji na globalnem okolju za medijsko spremljanje in analitiko, razvitim v Sloveniji – EventRegistry. Gre za analitsko okolje, ki uporablja različne metode umetne inteligence za zbiranje, analizo in strukturiranje informacij o resničnih dogodkih iz globalnih novic in družbenih omrežij. EventRegistry ponuja obsežno in neprestano posodobljeno bazo dogodkov, ki omogoča celovit vpogled v širjenje in razvoj
informacij. Sistem zbira podatke iz več kot 150.000 virov novic in družbenih omrežij v več kot 100 jezikih, kar omogoča večjezično spremljanje globalnih dogodkov. Predstavil ga bo Mitja Jermol iz Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO / International Research Centre for Artificial Intelligence (IRCAI) under the Auspices of UNESCO.
Razvoj digitalnega dvojčka na področju zdravja bo zbranim predstavil Igor Mekjavić iz Instituta Jožef Stefan. Cilj projekta je razvoj digitalnega modela očesa, ki bo prispeval k razumevanju še nerazjasnjene etiologije nevro-okularnega sindroma, povezanega z vesoljskimi poleti (SANS). Projekt razvoja digitalnega dvojčka očesa podpira Evropska vesoljska agencija (ESA).
S projektom Umetna inteligenca za vesoljske tehnologije in energetiko želijo na Institutu Jožefa Stefana s kombinacijo strojnega učenja in optimizacije zagotoviti karseda veliko uporabo obnovljivih virov s čim manj žrtvovanja udobja ali celo zaznave s strani uporabnikov. Na področju energetike Odseka za reaktorsko tehniko in za tehnologije znanja na IJS sodelujeta tudi v EURATOM projektu ASSAS, ki se ukvarja z razvojem simulatorja za težke nesreče v jedrski elektrarni z uporabo
umetne inteligence. Raziskovanje bo predstavil Martin Žnidaršič.
Projekt Umetna inteligenca za trajnostno kmetijstvo, ki ga bo predstavil Marko Debeljak z Instituta Jožef Stefan, zadeva uporabo metode umetne inteligence na področju trajnosti v kmetijskih in okoljskih kontekstih. Raziskave so usmerjene v širše področje kmetijstva s poudarkom na preučevanju naravnih, ekonomskih in družbenih vidikov trajnostne pridelave hrane in oskrbe prebivalstva s hrano prek učinkovitih oskrbovalnih verig.
Projekt Samodejno hitro odkrivanje iztekanja pitne vode Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru, o katerem bo spregovoril prof. dr. Vili Podgorelec, je usmerjen v razvoj inteligentne rešitve za avtomatsko zaznavanje iztekanja pitne vode v vodovodnem omrežju, ki operaterje v realnem času opozori na morebitne izgube. Sistem je bil preskušen v kompleksnem vodovodnem omrežju s skupno dolžino več kot 1.670 km, skozi katerega Mariborski vodovod letno distribuira
približno 14.000.000 litrov pitne vode. Ključni rezultati projekta vključujejo zmanjšanje izgub pitne vode, manjšo porabo energije za črpanje in finančne prihranke.
Uporaba podatkov satelitov Sentinel in Planet Labs za spremljanje podnebnih sprememb, trajnostno kmetijstvo in zaščito pred naravnimi nesrečami je projekt podjetja SINERGISE d. o. o., ki ga bo predstavil Grega Milčinski. Podjetje Sinergise razvija rešitve, kot sta Copernicus Browser in Sentinel Hub, ki omogočata enostaven in učinkovit dostop ter procesiranje satelitskih podatkov (Sentinel, Landsat, Planet Labs) o stanju planeta. Platforme vsak mesec podpirajo stotine tisoč
vpogledov, kar omogoča učinkovito spremljanje okolja. Umetna inteligenca igra ključno vlogo pri spremljanju kmetijskih dejavnosti in prispeva k trajnostnemu upravljanju kmetijstva.
Projekt Aplikacija umetne inteligence v laboratorijskem okolju – Prvi Demonstracijski center Pametna Tovarna v Sloveniji na Univerzi v Ljubljani bo predstavil Niko Herakovič s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Demonstracijski center uporablja umetno inteligenco in digitalne dvojčke za optimizacijo proizvodnih in logističnih procesov ter spodbujanje trajnosti in zelenega prehoda. Digitalni dvojčki omogočajo simulacijo in spremljanje procesov v realnem času, kar zmanjšuje
porabo energije, materialne izgube ter neproduktivne čase. Z uporabo digitalnih agentov, ki samostojno odločajo in upravljajo procese, je mogoče zagotoviti večjo prilagodljivost in učinkovitost, kar neposredno prispeva k zmanjšanju okoljskega odtisa.
To so sporočili iz kabineta predsednika vlade. (konec)