Ljubljana (MOREL)-  Predsednik vlade Robert Golob je danes sodeloval v sklepnem delu kolokvija "Znanost je - znanost lahko" na ZRC SAZU. Na kolokviju so sodelovali vidnejši raziskovalci in raziskovalke, v sklepnem delu pa so aktualne izzive v slovenskem raziskovalnem prostoru poleg premierja Goloba naslovili tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, direktor ZRC SAZU Oto Luthar in Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta.

Predsednik vlade je v svojem nagovoru povedal, da vladna ekipa verjame v znanost in jo razume. »Ravno danes smo na seji vlade obravnavali spremembo zakona o znanstveni dejavnosti in dodatno povečali del sredstev, ki bo namenjen za znanost in inovacije,« je povedal premier dr. Golob in dodal, da je to ena boljših investicij, ki jo lahko državni proračun oziroma cela družba naredi za svojo prihodnost. »Pri znanosti gre za to, da lahko majhna skupina zelo izobraženih in naprednih ljudi, s tem, ko dobi dovolj denarja predvsem od države, ustvarja boljšo prihodnost za vse generacije in vse ljudi v državi.«

Premier je v nadaljevanju tudi izpostavil pomen povezovanja znanstvenih vej, na primer družboslovnih in humanističnih z naravoslovjem, kar je pomembno pri doseganju prebojnih idej. Šele ob povezovanju znanost doseže svoj pravi cilj. V nagovoru je poudaril tudi pomen aplikativnosti znanosti. Pri tem je dodal še, da se jutri udeležuje izrednega zasedanja Evropskega sveta, kjer bo govora o tudi o obrambno-varnostnih izdatkih. »Ena od stvari, ki jo želimo doseči, je, da sta obramba in varnost bistveno več kot nakup orožja. S tem sporočilom in s temi stališči odhajam Bruselj in želim si, da se večji del izdatkov, ki bodo šli za obrambo in varnost, nameni za dvojno uporabo,« je povedal premier.

»Znanost ima podporo in razumevanje v politiki,« je dodal premier dr. Golob. Prav tako je premier že večkrat poudaril, se vlada Republike Slovenije zaveda pomena znanosti in razvoja, zato je bila prva naloga vlade ta, da je kljub vsem krizam izdatno povečala sredstva za znanost, razvoj in inovacije. Po besedah predsednika vlade je vlaganje v znanje edino zagotovilo, da bomo lahko kot družba napredovali.

Ravno na današnji seji je vlada sprejela novelo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki prinaša več sredstev za znanost. Novela prinaša več sredstev za znanost in na novo definira financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, s ciljem doseganja do 1,25 odstotka BDP državnih proračunskih sredstev, pri čemer je 1 odstotek namenjen znanstvenoraziskovalni in 0,25 odstotka inovacijski dejavnosti.

Naj spomnimo tudi, da je vlada že sprejela predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim se določa nov državni praznik 10. november – dan znanosti. Ta bo pripomogel k širši prepoznavnosti pomena znanosti in znanstvenih dosežkov ter jo s tem še bolj približal državljanom. Predlog novele zakona je še v zakonodajnem postopku v državnem zboru. To so sporočili iz kabineta predsednika vlade. (konec)