08.12.2023 ob 14:04
Deli članek
Integriteta je ključ do preprečevanja korupcije

Ljubljana (MOREL) – »Uspešno preprečevanje korupcije krepi pravno državo in mir, povečuje varnost in spodbuja razvoj družbe. Prinaša dobrobit za vse in zato mora biti v interesu vseh nas. Le tako, z upoštevanjem teh vodil in z medsebojnim sodelovanjem, tlakujemo pot do družbe, v kakršni, verjamem, si vsi želimo živeti: kjer bo integriteta postala standard tudi v praksi, korupcija pa visoko tvegano ravnanje z nizkim donosom,« je danes ob koncu Tedna preprečevanja korupcije 2023  sporočil predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) Robert Šumi.

Jutrišnji 9. december zaznamuje 20. obletnico obeleževanja mednarodnega dneva boja proti korupciji oziroma sprejetja Konvencije Združenih narodov proti korupciji, na osnovi katere je bila leta 2004 ustanovljena tudi Komisija. Za Roberta Šumija je to nedvomno primeren čas za odgovor na vprašanje, ali se resnično zavedamo pomena preprečevanja korupcije in škode, ki nam jo korupcija povzroča.

»Prav vsak posameznik lahko s svojim poštenim ravnanjem prispeva k boljši družbi, saj je integriteta ključ do preprečevanja korupcije. Posameznik z integriteto ne bo ravnal koruptivno in ob zaznanih nepravilnostih ne bo pogledal stran,«je povedal Robert Šumi. Prav to pa je bistvo tudi danes predstavljenega novega preventivnega projekta Komisije Ambasadorji integritete, s katerim znani slovenski športniki širijo sporočila o pomembnosti in nujnosti krepitve integritete.

Komisija s svojimi številnimi preventivno-nadzorstvenimi aktivnostmi nagovarja čim širši krog deležnikov. Z dodatnimi pristojnostmi po novem Zakonu o zaščiti prijaviteljev dokazuje, da so prijavitelji ključni za krepitev integritete in preprečevanje korupcije. Zavzema se za spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s ciljem čim večje transparentnosti in prevzemanja odgovornosti. S širokim krogom deležnikov je oblikovala osnutek Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, njen sprejem pa bo »prvi znanilec, ali smo dovolj zreli za družbeno-politični konsenz, da je korupcija problem celotne družbe in škoduje vsem ter jo je treba celovito nasloviti,« je poudaril Robert Šumi.

Poslanstvo širi tudi v šolstvu: skupaj z Zavodom RS za šolstvo (ZRSŠ) od leta 2020 sooblikuje krovni projekt Integriteta: skupni cilj generacij, ki jasno sporoča, da postavlja integriteta temelje za zaupanje, ugled in spoštovanje šolskega sistema. Prav ta projekt pa Komisijo »vrača h koreninam«: predstavnici Komisije in ZRSŠ ga bosta predstavili na posebnem dogodku o izobraževanju v okviru prihajajočega 10. zasedanja Konference držav pogodbenic Konvencije Združenih narodov proti korupciji (CoSP UNCAC) prihodnji teden v Atlanti, ZDA, Robert Šumi pa bo z govorom v imenu Republike Slovenije nastopil na splošni razpravi.

Z novim preventivnim projektom Ambasadorji integritete pa Komisija nagovarja nov del občinstva, zlasti mlade in širšo javnost, s čimer jim bo morda včasih strokovno zapletene vsebine predstavila poljudno in enostavno. O tem, zakaj se poštenost splača – zakaj je dobro biti »in«, biti integriteten –, zdaj glas širijo tudi naši prvi ambasadorji integritete, vrhunska alpska smučarka Ilka Štuhec, smučarski skakalec Žiga Jelar in aktualni selektor slovenske moške nogometne reprezentance Matjaž Kek.

»Naši ambasadorji integritete vsak po svoje pristno, sproščeno, v jeziku, ki jim je najbliže, pojasnjujejo, da je vredno biti pošten. Tako bomo poskrbeli, da se o naših vsebinah čim več pogovarjamo, da o njih razmislimo in se ustrezno odzovemo, ko se znajdemo pred izzivi, ki jih predstavljajo. Želimo si še več ambasadorjev, saj verjamemo, da lahko skupaj dosežemo več kot vsak od nas sam,« je ob tem povedala vodja projekta na Komisiji Anja Kampuš.

To sta sporočili  Iva Gruden in Maša Jesenšek iz Komisije.(konec)