08.05.2024 ob 12:14
Deli članek
Janšist Jaklič se smeji, ker mu  nihče nič ne more

Ljubljana (MOREL) – Komisija za preprečevanje korupcije je proučila dopis mandatno-volilne komisije državnega zbora (MVK DZ) v zvezi s pristojnostjo glede presoje nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. Komisija si ne želi morebitnega nadaljnjega prelaganja odgovornosti, zato bo za mnenje zaprosila pripravljavca zakonodaje. Komisija sicer že več let opozarja na neustrezno ureditev področja nezdružljivosti funkcij v posameznih zakonih in se zavzema za enotno ureditev v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). S tem se zavzema za jasno materialno in procesno zakonsko dorečenost, na podlagi česar bi sama lahko učinkovito in zakonito vodila postopke, kar bi prispevalo h krepitvi pravne države.

Že leta 2021 je Komisija na vlado naslovila pobudo za poenotenje področja nezdružljivosti funkcij, vendar ne vlada ne državni zbor doslej k temu nista pristopila. Na Komisiji tako zavračamo kakršnekoli namige, da bežimo od odgovornosti, kot je mogoče razbrati iz včerajšnje izjave predsednice MVK za enega od medijev. Poudarjamo, da je stališče Komisije, da za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov v skladu z ZIntPK ni pristojna, nespremenjeno vse od uveljavitve ZIntPK leta 2011. ZIntPK namreč v prvi alineji prvega odstavka 12. člena Komisiji izrecno daje pristojnost izvajanja nadzora nad nezdružljivostjo funkcij zgolj za določbe ZIntPK.

Področje nezdružljivosti funkcij je načeloma urejeno v sistemskem zakonu ZIntPK, lahko pa to področje drugače urejajo posamezni specialni zakoni. ZIntPK področje nezdružljivosti ureja tako materialno (katere dejavnosti ali funkcije so nezdružljive) kot tudi procesno (kdo in v kakšnem postopku odloča). Drugi področni zakoni lahko področje nezdružljivosti urejajo tako materialno kot tudi procesno (npr. Zakon o sodniški službi) ali pa zgolj materialnopravno, pri čemer ne določijo, kdo (kateri organ) in v kakšnem postopku o morebitni nezdružljivosti odloča. Tak primer je tudi Zakon o ustavnem sodišču.

Ker Zakon o splošnem upravnem postopku ne določa, kdo odloča v morebitnem sporu o pristojnosti med Komisijo in DZ, in ker si Komisija ne želi morebitnega nadaljnjega prelaganja odgovornosti, bo na Ministrstvo za pravosodje kot nosilni organ tako Zakona o ustavnem sodišču kot tudi ZIntPK podala zaprosilo za neobvezujočo mnenje o tem, kateri organ je pristojen odločati o nezdružljivosti, ko področni zakoni nezdružljivost funkcij urejajo zgolj materialnopravno.

Komisija lahko uvede postopek zgolj, ko obstaja sum o obstoju nezdružljivosti

V izogib napačnim pričakovanjem in interpretacijam pa je treba pojasniti, da četudi bi bila Komisija pristojna za obravnavo konkretnega primera, postopka ugotavljanja nezdružljivosti ne bi več mogla uvesti, saj je ustavni sodnik domnevno nezdružljivost funkcij že odpravil. Upoštevaje določbe ZIntPK lahko Komisija postopek uvede zgolj v primeru, ko je sum o obstoju nezdružljivosti funkcij še vedno aktualen. Če Komisija ugotovi, da funkcionar opravlja dejavnost, ki ni združljiva z opravljanjem funkcije, ga pozove, da nezakonito situacijo v določenem roku odpravi. Prekrškovna sankcija pa je predvidena zgolj za primere, ko funkcionar nezdružljivosti funkcije niti po pozivu Komisije ne odpravi. Ker v konkretnem primeru s. p. ni več aktiven in je ustavni sodnik morebitno nezdružljivost funkcije že odpravil, Komisija (tudi če bi bila pristojna za obravnavo zadeve) ugotovitvenega in prekrškovnega postopka niti ne bi mogla več uvesti. To sta sporočili Maša Jesenšek in Iva Gruden. (konec)