02.08.2022 ob 23:06
Deli članek
Malha za zdravstvo ni tako polna, kot so pričakovali

Daniel Bešič Loredan /Foto Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana (MOREL)- Največji problem letošnjega proračuna ministrstva za zdravje predstavlja prenizek odstotek realiziranih sredstev za investicije z naslova evropskih sredstev, je bilo izpostavljeno na današnji novinarski konferenci Ministrstva za zdravje. Investicijam je sicer namenjena približno tretjina proračuna ministrstva, medtem ko je skoraj polovica sredstev namenjena obvladovanju epidemije COVID-19, preostanek sredstev je namenjenih izobraževanju in usposabljanju zdravstvenih delavcev, urejanju sistema zdravstvenega varstva, dolgotrajni oskrbi in javnemu zdravju.

Investicije, ki so sofinancirane z evropskimi sredstvi, predstavljajo investicije za ureditev, preureditev in energetsko sanacijo COVID in negovalnih oddelkov bolnišnic. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je uvodoma povedal, da so podatki jasni in da je črpanje evropskih sredstev za investicije izredno nizko. »Naš namen ni iskati krivca za dano situacijo, ampak sile usmeriti v izvedljive in sorazmerno porazdeljene projekte«, je bil jasen minister in dodal, da »vsak milijon evrov, ki ni realiziran, predstavlja škodo za slovenskega bolnika«, kajti – kot je dejal – je denar na voljo in naloga ministrstva je spodbuditi, da prepotrebnih prenov in posledično realizacije sredstev v okviru projektov pride čim prej. 

Realizacija EU sredstev glede na celotno vrednost projektov je namreč zgolj 5-odstotna, medtem ko je realizacija vseh investicij 14-odstotna.V. d. direktorja Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder je poleg nizke realizacije sredstev, izpostavil še nesorazmerno razdelitev sredstev med posameznimi zdravstvenimi zavodi. "Zato pripravljamo pravilnik z jasnimi kriteriji in odločevalsko komisijo, ki bo ocenila vse prispele potrebe po investicijah s strani javnih zavodov«, je pojasnil in dodal, da »bo pomembna tudi priprava dobre zasnove investicijske in projektne dokumentacije, intenzivno sodelovanje z javnimi zdravstvenimi zavodi, kadrovska okrepitev Urada in zagotovitev ustrezne višine sredstev iz proračuna Republike Slovenije v prihodnjih letih za projekte v teku«.

Projekt, ki je v kritični časovnici z vidika črpanja sredstev, je po njegovih besedah energetska sanacija stavbe UKC Ljubljana, kjer je predvidenih 50 milijonov evrov sredstev, trenutno pa so prejeli račune za manj kot odstotek vrednosti celotnega projekta.Minister je dodal, da iščejo pot, da bi do leta 2025 v celoti prenovili stavbo UKC Ljubljana, ki je po besedah ministra še vedno takšna, kot je bila, ko je bila postavljena pred 50 leti ali več. Kot je poudaril, je odgovornost ministrstva, da se milijoni realizirajo in objekt prenovi. Dodal je, da upa, da se gradnja čim prej začne.

Težave na ministrstvu za zdravje na področju investicij v zdravstvo zaznavajo predvsem na slovenskem trgu gradbenih materialov in surovin zaradi podražitev, težavo pa predstavlja tudi pomanjkanje materialov in delovne sile, tudi na račun epidemije. Dejstvo je, da večina omenjenih projektov mora biti zaključenih do konca naslednjega leta, saj bo v nasprotnem primeru treba denar vzeti iz integralnega dela proračuna. Zato načrtujejo prerazporeditev sredstev na tiste projekte, ki jih je dejansko mogoče zaključiti do konca naslednjega leta. To je sporočil Matevž Polajnar iz ministrstva za zdravje. (konec)