28.09.2022 ob 20:20
Deli članek

 

Ljubljana (MOREL) - Povprečen Evropejec vsako leto kupi 26 kilogramov oblačil, zavrže pa 11 kilogramov oblačil. Večina odpadnih oblačil, kar 87 %, gre v sežig. Pred pričetkom Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki bo letos potekal med 19. in 27. novembrom so na okrogli mizi strokovnjaki opozorili, da v Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton tekstila, na ekološki način pa predelamo zgolj 15% takšnega tekstila. Preostanek odpadnih oblačil konča v sežigalnici ali celo na odlagališčih. Govorci so izpostavili, da to za okolje predstavlja veliko obremenitev.

Količina oblačil, ki jih kupujemo Evropejci, se je v zadnjih desetletjih povečala za 40 %. Razloge za to lahko najdemo v nižjih cenah in v hitrejšem dostopu do zadnjih modnih trendov. Evropejci tako vsako leto kupimo 26 kg in zavržemo 11 kg tekstila. Od tega se večina oblačil (87 %) zažge ali pa konča na odlagališčih. (vir)

Tekstil predstavlja od 2 % do 10 % okoljskega vpliva potrošnje v EU. Vpliv se najbolj čuti v državah tretjega sveta, kjer je proizvedenih večina oblačil. Za proizvodnjo surovin, njihovo predenje v vlakna, tkanje tkanin in barvanje so potrebne ogromne količine vode in kemikalij, vključno s pesticidi za gojenje surovin, kot je bombaž. Potrošniška raba ima velik okoljski odtis tudi zaradi vode, energije in kemikalij, ki se uporabljajo pri pranju, sušenju in likanju, ter mikroplastike, ki se izloča v okolje. Manj kot polovica rabljenih oblačil se potem, ko jih ne potrebujemo več, zbere za ponovno uporabo ali recikliranje, le 1 % pa se jih reciklira v nova oblačila, saj se tehnologije, ki bi omogočile recikliranje oblačil v primarna vlakna, šele razvijajo. (vir). Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov se bo zato posvetil prav tej temi.

V Sloveniji letno zavržemo 17.000 ton odpadnega tekstila. Na ekološki način se ga predela samo 15 %. Preostanek odpadnih oblačil konča v sežigalnici ali celo na odlagališčih, kar je za okolje velika obremenitev. Tekstil je namreč zaradi svoje sestave slabo razgradljiv (največji problem sodobnega tekstila je sestava iz plastike (poliestri in ostale mešanice), pri njegovi razgradnji pa nastaja tudi metan, ki je kar 21-krat močnejši povzročitelj globalnega segrevanja kot ogljikov dioksid. (vir)

Po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva so izdelki iz tekstila, poleg odpadne elektronske opreme, eden najhitreje rastočih vrst odpadkov v Evropski uniji, trend naraščanja teh odpadkov pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti. Na področju recikliranja odpadnega in dotrajanega tekstila ter oblačil v Sloveniji že potekajo številni projekti, narašča pa tudi število trgovin z rabljenimi oblačili in hišnim tekstilom. Na Zbornici pa poudarjajo, da kljub številnim aktivnostim na tem področju količine zavrženega tekstila naraščajo, prav tako pa tekstil še vedno pogosto pristane med mešanimi komunalnimi odpadki.

Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, je kot korak v pravo smer izpostavil direktivo Evropske unije, ki določa, da bodo morale države članice s 1. januarjem 2025 izvajati ločeno zbiranje tekstila iz gospodinjstev. Glavni namen direktive je namreč izboljšati in spremeniti ravnanje z odpadki v EU v trajnostno upravljanje materialov, pri promociji načel krožnega gospodarstva in zmanjšanju odvisnosti od uvoza surovin.

»V Sloveniji je že kar nekaj zbirnih mest, kamor lahko oddamo rabljena in še uporabna oblačila. Podjetji Publikus in Humana pa sta prvi, ki sta v Sloveniji začeli pilotni projekt ločenega zbiranja neuporabnih oblačil, obutve in tekstila. Kot že omenjeno pa število zbirnih mest za zbiranje odpadnega in dotrajanega tekstila vztrajno narašča. Kot v Zbornici komunalnega gospodarstva že leta poudarjamo, je preprečevanje nastajanja odpadkov najbolj zaželeno vedenje pri ravnanju z njimi – najboljši odpadek je namreč tisti, ki ga ni. Eden najučinkovitejših načinov, kako lahko proizvedemo manj odpadkov, je ponovna uporaba, še toliko bolj pa to velja za oblačila, ki se jih prehitro naveličamo in večinoma zavržemo, namesto, da bi jih predali v ponovno uporabo,« je še poudaril Sebastijan Zupanc.

Matej Kovačič iz Sektorja za ravnanje z odpadki na Ministrstvu za okolje in prostor je prav tako izpostavil evropsko direktivo o ločenem zbiranju tekstila kot korak v pravo smer. Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor je sortirna analiza iz leta 2019 pokazala, da se v mešanih komunalnih odpadkih nahaja kar 8,9 % tekstila. Kot enega izmed glavnih ciljev na področju ločenega zbiranja odpadnega tekstila pa je izpostavil povečanje deleža odpadkov iz tekstila, ki se jih odda v predelavo (ločeno zbrani in izločeni iz mešanih komunalnih odpadkov) na 75,5 % do leta 2035. V letu 2019 je bil delež takšnih tekstilnih odpadkov 5,9 %.

Tako kot Sebastijan Zupanc, je tudi Matej Kovačič kot glavni ukrep za preprečevanje tekstilnih odpadkov izpostavil ponovno uporabo: »Na področju ponovne uporabe oblačil je potrebno začeti pri ozaveščanju in promociji rabljenih oblačil, poskrbeti je potrebno tudi za dialog o okrepljenem sodelovanju med proizvajalci, uvozniki ter zbiralci rabljenih oblačil, izvajalcu priprave za ponovno uporabo je potrebno zagotoviti dostop do primernih tekstilnih odpadkov v zbirnem centru. Trenutno že poteka kar nekaj projektov, povezanih s ponovno uporabo. To so projekti, ki spodbujajo izmenjavo oblačil (npr. Tekstilnica), centri ponovne uporabe, trgovine z rabljenimi oblačili, oddaja oblačil v humanitarne namene Karitasu ali Rdečemu križu ter mreža zabojnikov za oddajo rabljenih oblačil po občinah.«

Živa Lopatič, vodja Zavoda za pravično trgovino, 3MUHE je izpostavila, da v Sloveniji nismo imeli podatka o tem, koliko oblačil zavržemo, zato so se v okviru projekta Obleka naredi človeka sami lotili raziskovanja. »Ker verjamemo, da samo informacije o tem, kaj je težava, same težave še ne rešijo, smo zasnovali tudi ozaveščevalno kampanjo za spodbujanje posameznikov, da svojim oblačilom podaljšajo življenjsko dobo. Tako smo 23. aprila 2021 organizirali prvi Dan v uporabljenih oblačilih, ki se mu je uradno pridružilo 48 organizacij, v letu 2022 pa je ta dan postal mednaroden, saj so se mu pridružili tudi člani mreže Zero Waste Europe,« je problematiko odpadnega tekstila in projekt Obleka naredi človeka orisala Živa. Hkrati pa so v sklopu projekta oblikovali tudi zahteve za odločevalce, da ustvarijo pogoje, v katerih se ponovna raba in popravila splačajo.

Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika pa se problematike odpadnega tekstila loteva na drugačen način. »Znotraj Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika v okviru strategije Zero Waste deluje razvojni projekt DEPO, finančno pa ga podpirajo pristopnice in ustanoviteljice, občine Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika,« projekt DEPO opisuje Edin Behrić. Temeljna ideja pri začetku razvoja DEPO-ja je bila nadgradnja klasičnega centra ponovne uporabe z dodatnimi aktivnostmi, ki prinašajo večjo dodano vrednost. V okviru projekta DEPO izdelujejo vrečke iz zaves in blaga zračnih blazin, zaščitne maske, torbe iz varnostnih pasov ter izdelke iz jader, izdelujejo pa tudi izdelke iz ostankov usnja in drugega visokokvalitetnega rabljenega tekstila.

S predelovanjem odpadnih materialov v nove izdelke se ukvarja tudi društvo in socialno podjetje Smetumet. Njegovo delovanje je podrobneje predstavila Maja Rijavec: »Smetumet deluje na dveh področjih. Kot društvo se ukvarjamo z ozaveščanjem in aktivizmom, v okviru socialnega podjetja pa predelujemo odpadne materiale podjetij v poslovna darila in nove izdelke.« Njihov krožni model poslovanja bazira na izrabi sekundarnih surovin industrije in različnih organizacij. »Pri tem se soočamo s številnimi izzivi,« poudari Maja in kot najpomembnejše izzive našteje dostop do odpadnih materialov, unikatnost poslovne storitve, specifike izdelave izdelkov iz odpadnih materialov, izziv pa predstavlja tudi prepoznavnost koncepta socialnega podjetništva. »Naši izdelki vključujejo vse od torb do obeskov iz papirja, naredi sam kompletov in obeskov, pri oblikovanju izdelkov pa se pogosto povezujemo s prepoznavnimi slovenskimi oblikovalci,« zaključi Maja.

»Velik del problematike tekstilnih odpadkov predstavljajo odpadna oblačila,« pa poudarja profesorica Nataša Peršuh s Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Po njenem mnenju smo v sodobni modni industriji priča mnogim inspirativnim in pogumnim rešitvam tega izziva, za doseg širše javnosti in množično sprejetje bolj trajnostnih rešitev v modi pa je potrebno vključiti čim širši spekter trajnostnega oblikovanja, kjer so estetika, kreativnost, inovativnost in oblikovalska kvaliteta zelo pomembni faktorji. »Univerzalna rešitev na vsa trajnostna vprašanja v modni industriji ne obstaja, tudi ne moremo pričakovati, da bo ena ideja, eno dejanje, premaknilo cel sistem. Pomembno pa je, da se premiki v pozitivno smer dogajajo,« je zaključila. To je sporočila Alenka Žnidarič (konec)