29.04.2024 ob 14:56
Deli članek
Varstvo delavcev pred diskriminacijo

Miha Lobnik

Ljubljaana (MOREL)- Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ob 1. maju, prazniku dela, opozoril, da imamo vsi pravico, da smo varni pred diskriminacijo. Prepoved diskriminacije po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo je še posebej stroga na področjih zaposlovanja in dela ter sindikalne dejavnosti. Zagovornik je o tem izdal priročnik za delavce in iskalce zaposlitve in ob tem pripravil okroglo mizo o varstvu pred diskriminacijo delavcev. Posnetek okrogle mize je objavljen na Zagovornikovem YouTube kanalu.

Na okrogli mizi z naslovom Varstvo delavec pred diskriminacijo so sodelovali državni sekretar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan, strokovna sodelavka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Irena Štamfelj, pravna svetovalka pri Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Martina Vuk, predsednica Sindikata Mladi plus Mojca Žerak in vodja društva Delavska svetovalnica Goran Lukić.

V uvodu v pogovor je zagovornik Miha Lobnik poudaril, da je del nalog Zagovornika, ki jih ima po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo, tudi ozaveščati o tem, da imamo vsi pravico, da smo varni pred diskriminacijo. »Priročnik Zagovornika je namenjen temu, da se iskalci zaposlitve in zaposleni zavejo svojih pravic. Zakonodaja o varstvu pred diskriminacijo je še posebej stroga na področjih zaposlovanja, dela in sindikalne dejavnosti,« je dejal.

Priročnik je objavljen na spletni strani Zagovornika https://zagovornik.si/wp-content/uploads/2023/12/Zagotavljanje-enakih-moznosti-in-preprecevanje-diskriminacije-pri-zaposlovanju-in-delu-Prirocnik-za-zaposlene-in-iskalce-zaposlitve.pdf.

Irena Štamfelj je povedala, da imajo prav sindikalno aktivni zaposleni precej težav, navkljub zakonski prepovedi diskriminacije zaradi članstva v sindikatu: »Pri ZSSS smo vrsto let opozarjali na primere nezakonitega odpuščanja delavskih predstavnikov. Deležni so tudi več pritiskov na delovnem mestu, pogosto tudi disciplinirani, prejemajo opozorila pred odpovedjo in so zato v strahu. /…/ Med javnim in zasebnim sektorjem glede tega ni velikih razlik: kjer se vodstvo odloči, da se bo znebilo sindikalnega predstavnika, se ga tudi bo.«

Pogovor se je nadaljeval s podatki o slabšem položaju žensk na področju dela, kar je med drugim videti v razliki v plačah žensk in moških v poklicih, v katerih prevladujejo ženske. »Vse, kar je skrbstva, varstva, izobraževanja in nege, tisti so feminizirani poklici. Pri zdravstveno-socialnem varstvu imamo 78,3-odstotno zastopanost žensk, pri izobraževanju 78-odstono. /…/ V zdravstvu in socialnem varstvu imamo plačno vrzel 24 odstotkov, medtem ko je na ravni države ta razlika 8 odstotkov,« je ponazoril državni sekretar MDDSZ Dan Juvan.

Neenaka obravnava žensk in moških pa se kaže tudi v tem, da so tudi v poklicih, ki jih pretežno opravljajo ženske, na vodilnih položajih moški. »V šolstvu je več kot 80 odstotkov učiteljic, število ravnateljev pa je takšno kot število ravnateljic. Vodstveni položaji tako ne odražajo dejanskega deleža zaposlenih. Enako je v sodstvu,« je povedala Martina Vuk. »Individualni podatki pokažejo, da ženske na istih delovnih mestih pri istem delodajalci ob enakih izkušnjah in izobrazbi v povprečju zaslužijo tudi 14 odstotkov manj. To kaže, da so ženske že v štartu uvrščene v nižje izhodiščne plačilne razrede,« je dodala Irena Štamfelj.

Pri zaposlovanju in delu diskriminacijo pogosto doživijo tudi delavci iz tujine, je povedal Goran Lukić. »Naša izkušnja je, da se delodajalci do teh delavcev obnašajo grozno. Delavce in delavke jemljejo kot delovno silo, jih razumejo kot osebe – dobesedne citate zdaj ponujam –, ki so glupe, ki so lahko vesele, da smo jim dali priložnost. Veliko je verbalnega zlorabljanja, tudi fizičnega. Huda zagata je, da je to dogajanje zelo nevidno. /…/ Delodajalci vse bolj vežejo delavce nase /…/ in se tudi nadzorni organi ne zavedajo reda velikosti izkoriščanja.« Lukić je opozoril tudi na to, da je v zakonu o delovnih razmerjih za tujce iz tretjih držav predvidena možnost veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar je sicer prepovedano.

Kljub prepovedi veriženja pogodb za določen čas pa se to dogaja tudi mladim zaposlenim, je poudarila Mojca Žerak. »Mladi zelo težko dobijo redno zaposlitev v Sloveniji. Če že dobijo zaposlitev preko pogodbe o zaposlitvi, gre v veliki večini primerov za pogodbe za določen čas enega, dveh let, pogosto tudi samo za pol leta. Torej gre še vedno za prekarne oblike. Vemo, da zakonodaja sicer prepoveduje veriženje pogodb za določen čas dlje kot dve leti, ampak tudi za »domače delavce« so delodajalci blazno iznajdljivi – izmislijo si novo ime za delovno mesto, pa spet dajo pogodbo za dve leti. Si dve leti strokovna sodelavka, dve leti projektna sodelavka, pa še eno leto neka tretja sodelavka in tako naprej. Opažamo, da je v zakonu okoli tega res veliko raznih lukenj. Razrašča se tudi prisilna espeizacija. /…/ To vodi v večjo nesigurnost v življenju. Če ne veš, ali boš naslednji mesec sploh še imel delo in nek prihodek, je nemogoče reševati stanovanjski problem, prihodnost, družino. Težko se je osamosvojiti.«

V Sindikatu Mladi plus opažajo tudi veliko diskriminacije v oglasih za delo. »Zelo pogosto se preferira enega od spolov,« je še povedala Žerak. »Imamo tudi primere, ko na razgovorih za delo mladim ženskam postavljajo vprašanja, ali imajo otroke, načrtujejo družino v kratkem in tako naprej. Statistični podatki za Slovenijo pokažejo, da so ženske pogosteje ujete v prekarnosti, da delajo na pogodbah za določen čas in za skrajšani delovni čas. In to samo zato, ker v teoriji obstaja možnost, da bodo zanosile, ali pa ker že imajo majhne otroke.«

Irena Štamfelj je glede diskriminacije zaposlenih po starosti opozorila na to, da so zaradi pomanjkanja delavcev na področju trgovine v slabšem položaju starejši zaposleni v primerjavi s tistimi, ki v podjetja pridejo na novo. »Tem mladim se ponujajo višja plačila, kot jih imajo obstoječi zaposleni. Imamo tudi primere, ko nekdo dela preko študentskega servisa in ima višjo urno postavko kot redno zaposleni s 30 in več let delovne dobe.« Povedala je tudi za primer, ko je podjetje delavca želelo odpustiti, ker se mu je poslabšalo zdravstveno stanje, saj kljub odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovane ni želelo prilagoditi delovnega mesta oziroma ponuditi dela za skrajšani delovni čas.

Sodelujoči so povedali, da si napredek pri varstvu pred diskriminacijo obetajo zaradi evropske direktive o transparentnosti plačil, ki jo bomo morali implementirati tudi v Sloveniji. Državni sekretar Juvan pa je med drugim pojasnil še, da je zagotavljanje varstva pred diskriminacijo ranljivih skupin, kot so tujci, pomembno za preprečevanje splošnega socialnega dampinga in nelojalne konkurence: »Ker to je potem tista tekma navzdol, kjer noben noče biti v gospodarstvu, kjer se bodo potem pravice čisto vsem zmanjšale.«