10.07.2024 ob 23:56
Deli članek
Z regulacijo psihoterapije povečujemo dostopnost, varnost, kakovost in preglednost storitev

 

Ljubljana (MOREL)- Na ministrstvu za zdravje smo po več kot dvajsetih letih prizadevanj in pobud za normativno ureditev psihoterapevtske dejavnosti v javno razpravo dali osnutek Zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti. Sistemski zakon, pri katerem smo upoštevali stališča različnih deležnikov, celovito ureja področje psihoterapevtske dejavnosti in psihoterapevtskega poklica. Z zakonsko ureditvijo področja psihoterapije bomo zagotovili, da bosta psihoterapevtska in klinična psihoterapevtska dejavnost zagotavljali čim večjo dobrobit za posameznika, in v največji možni meri zmanjšali tveganja za neustrezno in nestrokovno psihoterapevtsko obravnavo.

Osnutek zakona tako opredeljuje in razmejuje dva poklica: psihoterapevt in klinični psihoterapevt. Psihoterapevt bo izvajal psihosocialno podporo, lajšal težave v duševnem zdravju, izvajal podporo pri življenjskih stiskah, medosebnem in družbenem življenju, nudil podporo svojcem in drugo psihosocialno podporo. Klinična psihoterapija poleg naštetega zajema tudi zdravljenje in se izvaja v okviru zdravstvene dejavnosti. Pomembno se nam zdi, da klinična psihoterapija, ki vsebuje elemente zdravljenja, postane del zdravstvene dejavnosti. Za oba poklica so določeni pogoji za pridobitev in ohranitev licence, ki dokazuje strokovno usposobljenost psihoterapevta in kliničnega psihoterapevta za samostojno izvajanje psihoterapevtske obravnave.

Vzpostavljamo tudi pogoje za akademizacijo poklica, saj se določata potrebna vsebina in količina izobraževanja in usposabljanja, česar do sedaj ni bilo. Poudarjamo, da morajo visokošolski izvajalci izobraževanja pripraviti kakovosten in obsežen program ter pridobiti strokoven kader, da bodo lahko študijski program akreditirali. Zakon ne predvideva, da program potrdi nosilec javnega pooblastila, ampak soglasje poda Ministrstvo za zdravje, kot to določa 32. člen Zakona o visokem šolstvu. Tudi drugi programi teoretičnega usposabljanja in izobraževanja se bodo morali certificirati, certifikacijo pa bo opravil nosilec javnega pooblastila.

Naj omenimo tudi, da zakon v ničemer ne preprečuje vstopa psihoterapevtov na druga področja, na primer na področje socialnega varstva ali šolstva. Če omenjena sektorja zaznata potrebo po vključevanju teh poklicev, bosta lahko sistemizirala ta delovna mesta in jim s tem omogočila vstop za delo na tem področju.

Strokovne naloge v zvezi z izvajanjem zakona se prenesejo na nosilce javnega pooblastila. Na ta način preprečujemo monopolizacijo dejavnosti oziroma prevlado določene smeri dejavnosti, hkrati pa s tako ureditvijo nudimo možnost več nosilcev, kar bo med njimi omogočalo dodaten nadzor in s tem izboljševanje kakovosti storitev. Institut javnega pooblastila določa in ureja 121. člen Ustave Republike Slovenije, strokovne naloge pa lahko izvajajo tudi neprofitne organizacije, kot so društva, zveze.

Ministrstvo pri pripravi zakonodaje sodeluje s stroko in ji je pripravljeno vedno prisluhniti. Po preučitvi številnih, obsežnih stališč različnih deležnikov, so strokovne službe ministrstva pripravile osnutek zakona o psihoterapiji, ki je, prvič v zgodovini, v postopku javne razprave.

Trajanje javne razprave osnutka zakona smo na pobudo strokovne javnosti podaljšali na dva meseca, in sicer do 31. avgusta 2024. Namen javne obravnave je, da vsi zainteresirani deležniki lahko podajo svoja mnenja. Od javne razprave pričakujemo koristne povratne informacije ter konstruktivne predloge, pripombe in mnenja.  Vse bomo skrbno preučili in po potrebi smiselno vključili v končno besedilo zakona. Naš cilj je, da zakon zasleduje potrebe uporabnikov, zagotavlja kakovost psihoterapevtskih storitev in uvede regulacijo področja. To sporočili ministrstva za zdravje. (konec)