30.11.2021 ob 09:16
Deli članek

Ljubljana (MOREL)- Balinarska zveza Slovenije danes praznuje Dan slovenskega balinanja, letos pa obeležuje tudi 70-letnico svojega delovanja. Balinanje je kot športna panoga prišlo v Slovenijo pred več desetletji iz Francije preko Italije. Na bivšem Kranjskem so začeli balinati okrog leta 1910. Igra je bila takrat igralcem v razvedrilo in zabavo. Že leta 1935 je bilo v Sloveniji veliko balinarskih klubov, ki so bili sicer bolj neorganizirani, vendar so med seboj igrali tekme vse do začetka druge svetovne vojne. Vojna vihra tudi balinanju ni prizanesla, zato je ta šport v tem času povsem zamrl.

Po vojni je balinanje ponovno oživelo. V Sloveniji se je pričelo z organiziranim športnim balinanje v letih 1949 /1950 in sicer na pobudo Milka Gornika, kateremu sta se pridružila še Romeo Bassin in Avgust Petrovčič. Za vse tri balinarske navdušence lahko trdimo, da so bili pobudniki, ustanovitelji in tvorci športnega balinanja v Sloveniji in seveda tudi v bivši Jugoslaviji. Leto dni kasneje so pri takratni Fizkulturni zvezi Slovenije ustanovili prvi balinarski odbor, ki je zatem ustanovil Balinarsko zvezo Slovenije.

Vodenje odbora je kot predsednik prevzel Romeo Bassin. Delo predsednika je opravljal najprej v Sloveniji, leto pozneje pa je prevzel predsednikovanje tudi v jugoslovanskem balinanju. Svoje delo je opravljal z veseljem, zavzeto, predvsem pa uspešno vse do svoje smrti leta 1962. V letu 1951 so se pričela v Sloveniji prva balinarska tekmovanja v četvorkah, saj so bila že na voljo prva ustrezna preurejena balinišča za tekmovanja, obstajal pa je tudi ustrezen sodniški kader. V njem so bili zlasti balinarji in člani odbora, ki so imeli možnost preučiti mednarodni tehnični pravilnik. Organizacija tekmovanj je terjala veliko naporov, zlasti kar zadeva tehnično plat.

Osamosvojitev Slovenije leta 1991 je prinesla nov preobrat v razvoju slovenskega balinanja. Resno se je pristopilo k delu, saj je bilo potrebno pripraviti vse normativne akte, ki so bili potrebni za normalno delovanje. Tako so bili v letu 1992 na volilni skupščini sprejeti prvi statut in pravilniki zveze. Prišlo je tudi do popolne reorganizacije tekmovalnega sistema. Igralci nove generacije so od leta 1992, ko je mladinska reprezentanca prvič nastopila na svetovnem prvenstvu v Strambinu v Italiji, na vseh prvenstvih, tako v članski kot mladinski in od leta 1998 tudi v ženski konkurenci, osvajali medalje. Danes združuje Balinarska zveza Slovenije že preko 11.500 balinarjev od tega skoraj 3000 registriranih igralk in igralcev v desetih območnih zvezah. V državnih ligah tekmuje tudi 8 ženskih ekip, bistveno več pa v območnih in rekreacijskih ligah širom Slovenije. Na državni ravni poteka ligaško tekmovanje na več nivojih - superliga, prva liga in dve drugi ligi ter prva ženska liga ter ligi dečkov in mladincev. V vseh ligah skupaj nastopa 65 ekip.

Na vseh ravneh: članski, mladinski, ženski in konkurenci dečkov so organizirana državna prvenstva v vseh disciplinah. Za uspešno organiziranost zveze ima poleg številnih posameznikov največje zasluge bivši predsednik Jože Rebec, ki je bil na čelu zveze od leta 1980 in vse do smrti leta 2011. Njegovo delo je znala ceniti tudi mednarodna zveza, saj je bil leta 1997 izvoljen v izvršni odbor FIB. Krmilo Balinarske Zveze je leta 2011 prevzel Sandi Kofol, ki je bil leta 2013 izvoljen v izvršni odbor FIB, leta 2019 pa ga je nasledil Primož Marinko.

Z novim tisočletjem se je odprlo tretje poglavje slovenskega balinanja. Slovenski igralci in igralke v vseh kategorijah osvajajo naslove svetovnih in evropskih prvakov. Leta 2001 je Balinarska zveza prvič organizirala svetovno prvenstvo v Kranju, na katerem je Damjan Sofronievski osvojil naslov svetovnega prvaka v natančnem izbijanju. Pomembno prelomnico je prineslo leto 2007, ko se je superligaško tekmovanje preselilo v dvorane. Leta 2011 smo uspešno organizirali prvo žensko evropsko prvenstvo v Rogaški Slatini, leta 2014 pa evropsko člansko prvenstvo v Kopru. Doslej so balinarke in balinarji osvojili 236 kolajn na svetovnih in evropskih prvenstvih ter na Sredozemskih in Svetovnih igrah, od tega kar 66 zlatih.

Delegacija Balinarske zveze Slovenije bo v popoldanskih obiskala grob pokojnega g. Jožeta Rebca v Radovljici, nato pa bo v Škofji Loki sledilo še srečanje s starosto slovenskega balinanja, g. Ivanom Breznikom.

Balinarska zveza Slovenije bo tudi letos pripravila posebno slovesnost ob Dnevu slovenskega balinanja, ki bo potekala v nedeljo, v Balinarski dvorani Darka Guština v Sežani. Na slovesnosti bodo podeljena priznanja dobitnicam in dobitnikom medalj na svetovnih prvenstvih v letu 2021 ter selektorjem in njihovim pomočnikom, posebno priznanje pa bodo prejeli tudi novopečeni svetovni rekorderji Martin Zdauc, Erik Čeh in Jaka Štremfel.
Sežana bo v nedeljo v okviru praznovanja Dne slovenskega balinanja gostila tudi moško člansko državno prvenstvo v hitrostnem in natančnem zbijanju, na katerem bodo nastopili praktično vsi najboljši slovenski balinarji v tehničnih disciplinah, tako da se nam obeta pravi spektakel, ki ga bo moč spremljati tudi v živo preko prenosa na spletni in Facebook strani Balinarske zveze Slovenije. To so sporočili iz BZS. (konec)