22.10.2021 ob 15:48
Deli članek

Ljubljana (MOREL) – Psoriaza oziroma luskavica je danes bolezen, s katero je mogoče kakovostno živeti, vendar pa je še vedno zelo stigmatizirana, zato jo bolniki pogosto skrivajo in ne poiščejo zdravstvene oskrbe. »Ker pri nezdravljeni psoriazi v telesu lahko tlijo tudi različne druge težave in ker danes lahko učinkovito pomagamo tudi bolnikom s hujšimi oblikami te bolezni, vsem toplo svetujem pravočasen obisk pri zdravniku,« je na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom psoriaze, ki ga obeležujemo 29. oktobra, poudaril dermatolog Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Letošnje sporočilo ob svetovnem dnevu psoriaze »Združeni v razumevanju psoriaze« želi opozoriti na pomen obravnave in razumevanja bolezni s ciljem zmanjševanja stigme, ki kljub neomejenemu dostopu do informacij in znanj zaznamuje to bolezen. Zato je prof. dr. Lunder najprej poudaril, da luskavica ni nalezljiva: »To je namreč najpogostejši predsodek v družbi. Predsodke povzročajo predvsem vidne spremembe na koži, ki pač niso estetske.«  

Pravzaprav govorimo o psoriatični bolezni, ki zajema psoriazo, slovenski izraz zanjo je luskavica, in psoriatični artritis, ki je pogosta posledica psoriaze. Psoriaza je kronična vnetna bolezen, povezana z okvaro imunskega sistema. »Najpogosteje se pojavi med 25. in 40. letom, izjemoma lahko tudi v zgodnjem otroštvu ali visoki starosti, a zelo redko. Verjetnost, da jo bomo imeli, je večja, če jo ima nekdo od našega ožjega sorodstva. Je namreč gensko pogojena – obstaja več deset genov, ki naj bi bili odgovorni za razvoj luskavice. Luskavico ima od 2 do 3% prebivalstva. Ocenjujemo, da je v Sloveniji okoli 40.000 bolnikov, žal pa niso vsi diagnosticirani in spremljani,« je poudaril  Lunder. 
 
Prve in najbolj značilne spremembe pri bolnikih z luskavico so kožne izbokline, ki združene tvorijo luskaste ploskve. Luskavica se najbolj pogosto pojavi na koži lasišča, komolcev, kolen, ledvenega ali križnega dela hrbtenice, dlani in stopal, lahko pa tudi na nohtih. Redkeje se izrazijo na obrazu, pri nekaterih bolnikih pa lahko lezije luskavice nastanejo v ustni votlini.
 
Luskavico danes zelo uspešno obvladujejo

»Večina ljudi ima blage oblike luskavice, ki jo uspešno obvladujemo lokalno, s kremami, mazili ali losjoni, tako zdravljenje večinoma vodijo družinski zdravniki, ki lahko tudi postavi diagnozo luskavica. Težje oblike pa obvladujejo specialisti, te se najpogosteje pojavijo na podplatih, dlaneh, nohtih, lasišču in na intimnih predelih. Če je psoriaza bolj razširjena, je potrebno dodatno zdravljenje: fototerapija ali sistemsko zdravljenje. Običajno začnemo s starejšimi konvencionalnimi zdravili, če pa tako zdravljenje ni uspešno ali je kontraindicirano ali ga bolnik ne prenaša, imamo od leta 2005 za hujše oblike na voljo biološka zdravila. Ta so naredila revolucijo v obravnavi luskavice, saj z njimi lahko varno in učinkovito pomagamo tudi bolnikom s hujšimi oblikami bolezni. Nekatera si bolniki lahko injicirajo celo sami, kar doma,« je dejal Lunder in dodal, da ravno zaradi učinkovitih bioloških zdravila danes vidimo bistveno manj ljudi z luskavico: »Z biološkimi zdravili pri 90% bolnikov dosežemo vsaj 90% izboljšanje,  pri dobri polovici pa bolezenske spremembe na koži popolnoma izginejo.«
 
Pri tretjini bolnikov se razvije psoriatični artrtitis
 
Revmatolog  Žiga Rotar s Kliničnega oddelka za revmatologijo Interne klinike UKC Ljubljana je povedal, da se pri približno tretjini bolnikov z luskavico razvije psoriatični artrtitis. »Verjetno k temu prispevajo tako dedni dejavniki kot dejavniki iz okolja. Bližnji sorodniki bolnikov z luskavico imajo višje tveganja, da bodo imeli tudi sami psoriatični artritis. Navadno se psoriatični artritis razvije od 5 do 8 let po vzniku luskavice. Najpogosteje bolezen vznikne pri bolnikih, starih okoli 50 let. Psoriatični artritis se kaže z vnetjem sklepov in narastišč tetiv na kosti, klobasastim otekanjem prstov, prizadetostjo sakroiliakalnih sklepov in hrbtenice, pa tudi izvenskeletnih struktur, na primer z vnetjem oči ali kronično vnetno črevesno boleznijo. Glede na obliko luskavice pa so za vznik psoriatičnega artrtitisa najbolj dovzetni bolniki z luskavico lasišča, nohtov in tisti z luskavico na pregibih in skritih mestih,« je pojasnil doc. dr. Rotar in dodal: »Če bi lahko prepoznali bolnike, ki so zelo ogroženi za psoriatični artritis, bi verjetno z zgodnjim in agresivnim zdravljenjem luskavice odložili ali celo preprečili vznik psoriatičnega artrtitisa.«
 
 Rotar je dejal, da kroničnih vnetnih revmatičnih bolezni sicer ne znamo pozdraviti. »Znamo pa jih vedno bolje zdraviti. Vse večji delež bolnikov z vnetnimi revmatičnimi boleznimi, ki se tega zavedajo in pri zdravljenju sodelujejo, lahko živi brez pomembnih omejitev. Ker kronične vnetne revmatične bolezni zvečajo tveganje za srčno žilne dogodke približno enako kot sladkorna bolezen je zelo pomemben zdrav življenjski slog, ki vključuje zdravo prehrano, redno gibanje, vzdrževanje normalne telesne teže izogibanje razvadam kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola,« je poudaril.
 
Kako ločimo psoriatični artritis od drugih revmatoloških bolezni?
 
»Psoriatični artritis v Sloveniji odkrijemo pri petih od 100.000 odraslih letno. Bolečino v sklepih pozna skoraj vsak med nami, lahko so posledica poškodb, preobremenitev, prebolevanja virusnih okužb. Bolečino, ki nakazuje na psoriatični artritis, pa običajno spremlja dolgotrajna jutranja okorelost, bolečine so hujše v mirovanju, bolečine gibanje zmanjša, počitek pa jih intenzivira,« je pojasnil  Rotar.
 
Kronični bolniki imajo pogosto pridružene duševne motnje
 
Psihiatrinja Anja Plemenitaš z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor je opozorila, da imajo kronični bolniki pogosto pridružene duševne motnje. »Za psoriazo je značilno, da imajo bolniki lahko pogosteje slabšo samopodobo, spolne motnje, depresivne in anksiozne motnje ter povečano tveganje za samomorilnost. Tudi delovna uspešnost je lahko nekoliko nižja. S kronično boleznijo se torej lahko začne spirala, kjer je bolezen dodaten stres in ob pridruženem vnetju lahko vodi v izrazito povečano tveganje za pojav depresije, zlorabe psihoaktivnih snovi, slabe samopodobe in slabšega telesnega stanja,« je povedala. Dodala je, da nekaj slabih dni še ne pomeni, da imamo depresijo. »O depresiji govorimo, ko imamo najmanj 14 dni znižano razpoloženje in ne uživamo več v aktivnostih, ki so nas prej veselile. Temu se pogosto pridružujejo še motnje spanja, povečano tesnobnost, motnje apetita, utrudljivost, težave s koncentriranjem in razmišljanjem in celo samomorilnost. V takih primerih je smiselno hitro poiskati pomoč. Stiske ob kronični bolezni, ki se lahko zakomplicira z odklonom v duševno motnjo, se ni potrebno sramovati, saj imamo učinkovita zdravila, lahko pa pomagajo že podporni ukrepi, ki ne vključujejo dodatnega uvajanja zdravil,« je dejala Plemenitaš.
 
Podpora Društva psoriatikov Slovenije
 
Pri sprejemanju in obvladovanju bolezni je ljudem s luskavico v veliko podporo Društvo psoriatikov Slovenije. »Predvsem poudarjamo naše programe rehabilitacije za ljudi s psoriazo. Vsako leto gre več kot 200 bolnikov na obnovitveno 14-dnevno rehabilitacijo v zdravilišče, omogočamo pa tudi družinsko rehabilitacijo v apartmajih društva. Vsem bolnikom s psoriazo ponujamo program psihoterapije, ki poteka po telefonu. Organiziramo številna srečanja in izobraževanja, med drugim o duševnem zdravju in samopodobi. S pomočjo naše mreže prostovoljcev izvajamo program pomoči na domu, bolnike na primer odpeljemo k zdravniku ali v trgovino. Izvajamo še program ozaveščanja in zagovorništva. Zadnjih pet let izvajamo izobraževalni program v šolah, gre za predavanje o bolezni s poudarkom, da ni nalezljiva in da je danes lahko tudi dobro nadzorovana. Za manjše otroke pa smo izdali tudi pravljico na temo luskavice,« je povedal Jan Koren, predsednik Društva psoriatikov Slovenije.
 
Izdajajo tudi društveno glasilo s strokovnimi prispevki in novicami o dogajanju v društvu ter razne druge publikacije. »Ne glede na to, ali so bolniki člani društva ali ne, so vabljeni k spremljanju naših aktivnosti in spletnih vsebin, kjer najdejo veliko koristnih, predvsem pa preverjenih informacij in poučnih nasvetov. Bolniki lahko v našem društvu dobijo res kredibilne informacije o obvladovanju psoriaze, saj so na spletu številne nepreverjene informacije, ki so lahko celo škodljive. Hkrati pa si zelo prizadevamo za ozaveščanje splošne javnosti o tej bolezni. Tako skušamo zmanjšati stigmo, ki se še vedno drži luskavice, čeprav v precej manjši meri, kot na primer pred desetimi leti. Poznavanje bolezni je ključno za zmanjševanja stigme v družbi, ki lahko močno vpliva na bolnike,« je zaključil predsednik Društvo psoriatikov Slovenije. (konec)