20.09.2021 ob 21:31
Deli članek
COVID-19 je zelo prizadel ljudi z demenco

Ljubljana (MOREL) – Demenca je eden od največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov sodobnih družbe. V Sloveniji živi več kot 34.000 oseb z demenco, za vsako pa v povprečju skrbijo še trije ljudje. Ocenjuje se, da ima v Sloveniji demenco vsak 43. prebivalec starejši od 30 let, delež se s starostjo povečuje, tako ima demenco vsak 13. prebivalec starejši od 65 let oz. vsak 5. prebivalec star 80 let in več.  Do leta 2040 naj bi se število oseb z demenco podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70.000 obolelih in več kot 200.000 ljudi, ki bodo skrbeli zanje ali povedano drugače: z boleznijo bo tako ali drugače obremenjenih skoraj 300.000 ljudi. V svetovnem merilu napovedi ocenjujejo porast demence iz sedanjih 55 milijonov na 78 milijonov obolelih do leta 2030.

»Bolezen v povprečju traja od 10 do 15 let, zdravila zanjo pa še ni. Sprejeti diagnozo je najtežje. Pa vendar svojci navajajo, da so potem, ko so izvedeli za diagnozo, čutili olajšanje in lažje spremenili obstoječo vsakodnevno rutino. Življenje v negotovosti je nedvomno bolj stresno kot življenje, v katerem veš, kaj se s tabo dogaja. Še posebno prvih nekaj mesecev po diagnozi je ključno, da se svojci informirajo in izobražujejo o bolezni,« je na današnji novinarski konferenci dejala Štefanija Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija.

Poudarila je, da je COVID-19 zelo prizadel ljudi z demenco, njihove bližnje oziroma oskrbovalce, skratka celotno skupnost. »Zato je naša dolžnost v letošnjem svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni bolj kot kdaj koli prej okrepiti zavedanje o demenci. Demenca ni del običajnega staranja ampak posledica bolezni!« je še poudarja Štefanija Lukič Zlobe.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je v uvodu poudarila pomen cepljenja bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, njihovih svojcev in negovalnega osebja, ki so z njimi v stiku. »Vedno več je raziskav, ki ugotavljajo, da bolezen covid-19 pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni ali njeno stanje poslabša. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo so bili, predvsem v lanskem letu, zaradi epidemije še posebej prizadeti zaradi zmanjšanja stika s svojci, saj je šlo za čas, ko nismo znali bolezni preprečiti na noben drug način kot z zmanjšanjem stikov med ljudmi. V zadnjem času pa smo lahko s cepljenjem bistveno izboljšali stanje predvsem v negovalnih ustanovah in povsod drugod, kjer živijo bolniki z Alzheimerjevo boleznijo. Ni treba posebej poudarjati kako je zaradi vseh posledic, ki jih covid-19 pušča pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, nujno, da le ti za covidom-19 ne zbolijo,« je poudarila Bojana Beović.  

Pojasnila je, da ker gre pretežno za starejše osebe, ki imajo ob tem pogosto še kronične bolezni, kar še poslabša potek bolezni covid-19, je to dodaten razlog zaradi katerega je cepljenje takim osebam izrecno priporočeno. Poleg tega se s cepljenjem lahko prepreči bolezen in s tem izolacija, ki je potrebna pri izbruhu bolezni bodisi v negovalni ustanovi bodisi doma. »Prav tako je zelo pomembno, da bolnike z Alzheimerjevo boleznijo obkrožajo ljudje, ki so cepljeni proti covid-19 in na ta način zmanjšajo možnost, da bi sami zboleli in s tem prenesli bolezen naprej,« je poudarila Bojana Beović.

Milica G. Kramberger, specialistka nevrologije, vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v UKC Ljubljana je izpostavila še en vidik: »Ozaveščanje družbe kot celote in posameznih strokovnih skupin o problematiki najpogostejše nevrodegenerativne bolezni možganov; Alzheimerjeve demence je ključnega pomena za postopno izboljšanje kvalitete obravnave bolnikov z demenco v družbi.«

Prav tako je opozorila na pomen zgodnje diagnoze in obravnave: »V zadnjih letih se trend sodobnih kliničnih in raziskovalnih pristopov obrača v smer  intenzivnejše in zgodnejše obravnave bolnikov v  ambulantah, obravnavi blagih simptomov bolezni ter prepoznavanju posrednih in neposrednih bioloških kazalnikov-biomarkejev nevrodegenerativne bolezni možganov. Biomarkerje demence  lahko ugotavljamo  s preiskavami krvi, možganske tekočine (likvorja) ter slikovnimi metodami za prikaz presnove, strukture ali funkcije možganov.«

Dodala je, da v ospredje prihajajo  individualne značilnosti posameznika z napredovalo demenco ( prilagoditev nege), predvsem pa je vse več pozornosti namenjeno dejavnikom tveganja za razvoj demence pri zdravih starostnikih in tistih z blagimi težavami z višjimi živčnimi funkcijami.  Kot je izpostavila, je med dejavniki tveganja za razvoj demence veliko takšnih, na katere bi ob dobri ozaveščenosti in zdravem življenjskem stilu, lahko učinkovito vplivali (pripomočki za korekcijo motnje sluha, motnje vida, učinkovito zdravljenje sladkorne bolezni in visokega krvnega pritiska, telesna aktivnost, telesna teža..).

Individualnim značilnostim posameznika in zgodnjemu odkrivanju biomakerjev demence se posveča tudi evropski projekt PMI-AD (Precision Medicine in Alzheimer’s Disease), ki trenutno poteka na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Projekt je namenjen  zgodnjemu prepoznavanju  Alzheimerjeve bolezni in  ugotavljanju  individualnih lastnosti, ki bi lahko bile osnova za bolj usmerjeno in učinkovito zdravljenje.

       Da v času trajajoče pandemije COVID-19 ljudem z demenco in njihovim bližnjim resnično ni lahko, je poudarila Polona Rus Prelog, vodja Gerontopsihiatričnega oddelka iz Univerzitetne psihiatrična klinike Ljubljana. »V mnogih DSO-jih z visoko smrtnostjo (nekateri so  izgubili tudi do četrtine oskrbovancev) poročajo, da so stanovalci doživljali hude stiske ob številnih smrtih sostanovalcev in beležijo celo simptome posttravmatske stresne motnje. Pri bolniki z demenco, ki so preboleli okužbo s COVID-19, pa lahko pride do poslabšanja kognitivnih in vedenjskih oz. psihičnih simptomov, tako zaradi izolacije kot posledic okužbe. Zato je posebna pozornost namenjena duševnemu zdravju te ranljive populacije v času trajanja pandemije izjemno pomembna.«

Kot je še povedala Polona Rus Prelog so v letu 2021 na Univerzitetni psihiatrični kliniki beležili več urgentnih hospitalizacij bolnikov z demenco od začetka trajanja epidemije COVID-19 v primerjavi z lanskim letom. Razmerje žensk in moških je bilo sicer enako, 60% prosti 40%. Med sprejetimi bolniki v obdobju epidemije COVID-19 pa so beležili bolj napredovale stopnje demence, težji potek bolezni ter več pridruženih psihičnih in vedenjskih težav v primerjavi s preteklimi leti in podobno poročajo nekatere druge evropske države.

Družinska zdravnica Tatjana Cvetko, iz ZD Koper je dejala, da je pri težavah z demenco ambulanta družinske medicine mesto prvega stika, kamor se bolniki in svojci zatečejo po pomoč. »Za prepoznavanje bolezni je pomembno poznavanje prvih znakov demence. Zdravnik družinske medicine opravi splošni pregled bolnika, preveri dejavnike tveganja in se posvetuje s svojci. Pri bolniku opravi enega od testov kognitivnih sposobnosti in izključi reverzibilne demence, običajno bolnika usmeri na slikanje glave ter na pregled k specialistu nevrologu ali psihiatru. Postavitev diagnoze omogoča zdravljenje bolezni, ki ga lahko začne že zdravnik družinske medicine z zdravili, pa tudi nefarmakološkimi ukrepi. Zdravila sicer ne ozdravijo bolezni, pomembno pa lahko izboljšajo simptome in počutje bolnika.«

Tudi  Tatjana Cvetko je poudarila, da je pravočasna diagnoza pomembna za bolnika in njegovo družino, saj jim pomaga lažje preživeti z demenco. Bolniki z diagnozo lahko dobijo ustrezno zdravljenje, postavitev diagnoze družini in bolniku pa olajša soočanje z dolgotrajno boleznijo in skupno planiranje dolgotrajne oskrbe. Vključevanje strokovnih sodelavcev na terenu, patronažne in socialne službe ter servisnih dejavnosti v skupnosti izboljša učinkovitost oskrbe bolnika z demenco in je zato čas sobivanja z demenco pri bolnikih, ki živijo doma, bolj prijazen do bolnika in zmanjšuje izgorelost njegove družine,« je še dejala mag. Tatjana Cvetko, dr. med, spec. splošne medicine.

Vida Drame Orožim, vodja Ambulante s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Pro Bono, ki je spregovorila v imenu svojcev oseb z demenco pa je zelo odkrito in osebno spregovorila o tem, kako so se v družini spopadli z demenco pri možu, prehodu v domsko oskrbo, ko je dnevna nega in oskrba postala preveč izpeljujoča in bolečem slovesu, ki je nastopil prav v času prvega vala epidemije covid-19, maja 2020, ko so bili stiki zelo omejeni.   

V Sloveniji bo osrednji letošnji dogodek 1. Nacionalna konferenca z mednarodno udeležbo z naslovom: »Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji: Alzheimerjeva bolezen skozi prizmo sindemije  SARS-CoV-2/COVID-19«. Nacionalna konferenca z mednarodno udeležbo bo potekala na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, to je jutri, 21. septembra 2021, s pričetkom ob 9.00 uri. Organizatorji so: Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU ter Spominčico – Alzheimer Slovenija.

Prav tako jutri - na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, 21. septembra - bo objavljeno tudi Poročilo o Alzheimerjevi bolezni in o njenem prepoznavanju v svetu za leto 2021. Namenjeno je vsem, v Spominčici pa si želijo, da so s poročilom seznanjeni zdravstveni delavci, raziskovalci in akademiki, znanstveniki in inovatorji, predstavniki vlade in oblikovalci politik, vodje oskrbe, predvsem pa ljudje, ki živijo z demenco, njihovi oskrbovalci in družina.

»Pridružite se nam torej septembra, podprite naša prizadevanja za boljše in pravočasno prepoznavanje opozorilnih znakov Alzheimerjeve bolezni in demence. Spoznajte, zakaj je določilnega pomena, da vsi spoznamo demenco in Alzheimerjevo bolezen,« vse poziva Štefanija Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija.  To so sporočili iz Zdravniške zbornice Slovenije. (konec)