26.10.2021 ob 22:13
Deli članek
(Ne)odstopljeni Hojs bi revidiral misijo Europola

Ljubljana (MOREL)- V okviru parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je 25. in 26. oktobra v Evropskem parlamentu v obliki videokonference potekalo 9. srečanje Skupine za skupni parlamentarni nadzor nad Europolom (JPSG). Na srečanju so sodelovali predstavniki nacionalnih in Evropskega parlamenta, Evropske komisije ter drugi vabljeni gostje, ki so skupaj s predstavniki Europola razpravljali o aktualnih izzivih, povezanih z njegovim delovanjem. Srečanju so sopredsedovali predsednik odbora evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Juan Fernando López Aguilar, vodja delegacije državnega zbora v JPSG Nik Prebil in vodja delegacije državnega sveta v JPSG Bojana Potočan.
Izvršna direktorica Europola Catherine De Bolle je prvi dan srečanja predstavila aktivnosti Europola v prvem polletju in Europolov program 2022-2024 ter posebej izpostavila porast kriminalitete na daljavo ter korupcijo in izkoriščanje legalnih poslovnih mrež v kriminalne namene. Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov Wojciech Wiewiórowski je poročal o Europolovih obveznostih glede varstva podatkov. Razpravljavci so izrazili pomisleke glede nove uredbe o Europolu in hrambe velikih količin podatkov, so pa pozdravili vlogo Europola kot ključnega informacijskega vozlišča v podporo nacionalnim policijam in njegovo vlogo pri razkrivanju tveganj, povezanih z zlorabo sredstev iz instrumenta NextGenerationEU.
Srečanje se je nadaljevalo danes z uvodnima nagovoroma evropske komisarke za notranje zadeve Ylve Johansson in (ne)odstopljenega ministra za notranje zadeve  Aleša Hojsa.
Komisarka Ylva Johansson je napovedala začetek trialoga o reviziji uredbe o  Europolu, ki omogoča okrepitev pristojnosti njegovega delovanja, in zagotovila podporo nacionalnim organom pregona v državah članicah. Poudarila je nujnost ureditve zakonodaje glede spletnih spolnih zlorab otrok, ki bi zasebna podjetja zavezoval k poročanju o sumljivih vsebinah in aktivnostih na njihovih platformah ter napovedala vzpostavitev novega evropskega centra za boj proti spolnim zlorabam otrok. V zvezi s problematiko finančnega kriminala in korupcije v EU je izpostavila pripravo smernic Evropske komisije v letu 2022 za države članice ter poudarila nujnost zaščite evropskih finančnih sredstev in sredstev iz instrumenta za okrevanje.
(Ne)odstopljeni minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v svojem nagovoru izpostavil vlogo Europola v primeru krepitve notranje varnosti manjših držav, še posebej na območju Zahodnega Balkana ter ob tem poudaril pomembnost revizije mandata Europola. Okrepljen mandat Europola vidi tudi kot del rešitve pri spletnih zlorabah otrok ter ureditvi zbiranja in analize večjih količin podatkov. Minister je poudaril tudi nujnost krepitve mednarodnega sodelovanja organov pregona pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj na področju spletnih zlorab otrok.
Razpravljavci so se v luči nove uredbe o Europolu zavzeli za okrepitev institucionalnega demokratičnega nadzora nad Europolom, ki mora biti sorazmeren s povečanimi pristojnostmi Europola, in poudarili pomen mednarodnega sodelovanja pri odkrivanju in preprečevanju spletnih zlorab otrok. Izrazili so pomisleke glede inovacij in raziskav Europola pri uporabi umetne inteligence, ter njihovega vpliva na zasebnost evropskih državljanov.
Srečanje se je nadaljevalo s temo o Kibernetskem kriminalu v EU, s poudarkom na spletni zlorabi otrok in sodelovanju s tretjimi državami, osebami zasebnega prava in nevladnimi organizacijami, katere vsebino je predlagala delegacija državnega zbora v JPSG. Kot glavni govorci so nastopili: vodja operacijske enote evropskega centra za kibernetsko kriminaliteto pri Europolu Fernando Ruiz, namestnik generalne direktorice generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve evropske komisije Olivier Onidi, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na upravi kriminalistične policije Slovenije Robert Tekavec ter predstavnik slovenskega centra za varnejši internet Andrej Motl. Udeleženci razprave so se zavzeli za reševanje problematike kot prednostne naloge EU in za podrobnejšo osvetlitev problematike ter ustreznejšo zakonodajno predlogo, za ozaveščanje družbe in prepoznavanje tovrstnih groženj s strani potencialnih žrtev, ter na nujnost sodelovanja med nacionalnimi organi.
Druga tematska razprava se je osredotočila na finančni kriminal in korupcijo ter zaščito finančnih interesov EU. Glavni govorci so bili vodja centra za finančni in gospodarski kriminal pri Europolu Burkhard Muhl, evropski javni tožilec Frédéric Baab in svetovalec na nizozemskem Ministrstvu za pravosodje in varnost Nicholas Franssen. Poslanci nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta so se zavzeli za trajen in skupen pristop na ravni EU pri preprečevanju finančnega kriminala s strani podjetij in kriminalnih združb. Poudarili so pomen Europola kot ključnega akterja na področju sodelovanja in koordinacije v boju proti korupciji na ravni EU, saj ta problem postaja vedno bolj mednaroden in organiziran. Na področju razdeljevanja in uporabe evropskih sredstev so se zavzeli za bolj učinkovite varovalke, ki bodo zaščitile evropski finančni interes.

Ob zaključku srečanja sta bila po večletnem prizadevanju soglasno sprejeta oba kompromisna predloga za spremembo poslovnika JPSG, ki bosta omogočila še bolj učinkovit parlamentarni nadzor nad Europolom, in predstavljata velik dosežek parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu EU. To so sporočili iz državnega zbora. (konec)