20.07.2021 ob 22:52
Deli članek
Slovenija je daleč od pravne države

Bruselj (MOREL)- Evropska komisija je danes objavila drugo vseevropsko poročilo o stanju pravne države. Poročilo je sestavljeno iz sporočila, ki ocenjuje razmere v EU kot celoti, in posebnih poglavij o posameznih državah članicah. V poročilu za leto 2021 je obravnavan razvoj dogodkov od lanskega septembra, obenem pa je bila opravljena poglobljena ocena vprašanj, opredeljenih v prejšnjem poročilu, in upoštevan učinek pandemije COVID-19. Poročilo na splošno kaže na številne pozitivne premike v državah članicah, tudi v smislu obravnavanja izzivov, ki so bili opredeljeni v poročilu za leto 2020.

Vendar pa še naprej obstajajo razlogi za zaskrbljenost, ki so se v nekaterih državah članicah še okrepili, na primer v zvezi z neodvisnostjo sodstva in razmerami v medijih. V poročilu je poudarjena tudi močna odpornost nacionalnih sistemov med pandemijo COVID-19. Ta pandemija je obenem pokazala, kako pomembna je sposobnost ohranjanja sistema zavor in ravnovesij za spoštovanje pravne države.

Podpredsednica za vrednote in preglednost Věra Jourová je dejala: «Poročilo o stanju pravne države je koristno preventivno orodje, ki je spodbudilo potrebno razpravo med državami članicami in drugimi akterji. To drugo poročilo kaže, da lahko države članice dosežejo napredek pri vprašanjih, ki zadevajo pravno državo. Vendar je bil ta napredek neenakomeren in v vrsti držav članic obstajajo vzroki za resno zaskrbljenost, zlasti kar zadeva neodvisnost sodstva. Poleg tega sta bila v zadnjih mesecih umorjena dva novinarja – to ni sprejemljivo. Poročilo poziva k odločnim ukrepom za izboljšanje medijske svobode in pluralizma. V naslednjem letu pričakujemo, da bodo ugotovitve iz poročila za leto 2021 spodbudile razprave med državami članicami, saj so namenjene krepitvi pravne države.»

Evropska komisija je pripravila poročila za vse države članice, tudi Slovenijo. Na področju pravosodnega sistema je izpostavljena neupravičena zamuda pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Prav tako je pandemija COVID-19 izkazala potrebo po izboljšavah na področju elektronskih komunikacijskih orodij v pravosodnem sistemu.

V delu, ki opisuje boj proti korupciji, je izpostavljena krepitev Komisije za preprečevanje korupcije kot posledica zakonodajnih sprememb.

Na področju svobode in pluralnosti medijev poročilo poudarja, da se novinarji v Sloveniji soočajo z ovirami pri dostopu do javnih informacij in dokumentov, kar je posledica dolgotrajnih postopkov. Zaznan je povečan obseg spletnega nadlegovanja in tožb zoper novinarje, pri čemer pa so fizični napadi redki.

Prisotna so poročila o primerih političnega vmešavanja v medije. Navedeni so pritiski na nacionalno tiskovno agencijo, ki jih deležniki označujejo kot politično motivirane. Poročilo navaja, da se je ekonomski položaj medijev v času pandemije COVID-19 poslabšal.

Na področju institucionalnega sistema zavor in ravnovesij je izpostavljena večja učinkovitost Ustavnega sodišča, ki je aktivno preverjalo ukrepe za zajezitev pandemije COVID-19. Ukrepi za zajezitev pandemije so se negativno odrazili na področju delovanja civilne družbe. To so sporočili iz predstavništva evropske komisije v Sloveniji. (konec)