27.09.2021 ob 20:55
Deli članek
Sprejeli skupno deklaracijo

Brdo pri Kranju (MOREL)- Danes je na Brdu pri Kranju ob robu parlamentarne dimenzije predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije potekalo Srečanje predsednikov parlamentov Zahodnega Balkana. Srečanja pod predsedovanjem predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča so se udeležili predsedujoči domu narodov parlamentarne skupščine BiH Bakir Izetbegović, predsednik sobranja Republike Severne Makedonije Talat Xhaferi, predsednik skupščine Črne gore Aleksa Bečić, predsednik narodne skupščine Republike Srbije Ivica Dačić in podpredsednica parlamenta Republike Albanije Ermonela Felaj Valikaj.

Srečanje predsednikov parlamentov Zahodnega Balkana sledi deklaraciji drugega Vrha med evropskim parlamentom in predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana, sprejete junija letos v Bruslju. Državni zbor je organiziral današnje srečanje v želji, da tudi parlamentarna dimenzija prispeva k uspešnemu izpolnjevanju ciljev slovenskega predsedovanja Svetu EU, saj je ena ključnih prioritet slovenskega predsedovanja usmerjena prav v regijo Zahodnega Balkana ter v pospešitev evropskega širitvenega procesa. Verodostojna evropska perspektiva ni le v interesu regije, temveč tudi v strateškem interesu Unije, hkrati pa ima velik pomen za varnost in stabilnost ter vsestranski napredek našega skupnega prostora.

V uvodnem delu srečanja je udeležence najprej pozdravil predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Poudaril je, da današnje srečanje s predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana izraža nedvomno pripravljenost tako Unije kot tudi partnerk s področja Zahodnega Balkana, da se zagotovi nov zagon širitvi tudi s krepitvijo medparlamentarnega sodelovanja. »Zaradi svoje ključne vloge moramo parlamenti nositi svoj del odgovornosti za to, da se širitev ohranja visoko na agendi Evropske unije. Zavezanost širitvi je hkrati odločitev za blaginjo, gospodarski napredek, za krepitev pravne države in nam vsem skupnih temeljnih pravic in svoboščin«, je povedal predsednik državnega zbora Igor Zorčič.

Predsednik Zorčič je kasneje med srečanjem s predstavniki medijev izrazil prepričanje, da ima nadaljevanje širitvenega procesa vsestransko podporo znotraj EU, zlasti če vsebuje prepoznaven demokratični potencial. »Zato je napredek pri zapiranju pogajalskih poglavij in izvajanje družbenih reform,  ki zagotavljajo nedvomno vladavino prava, svobodo medijev in demokratičnost odločanja, najboljši signal, ki ga lahko pošljejo države kandidatke Bruslju«, je še povedal.

Zbrane je uvodoma nagovoril tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je izpostavil zaskrbljenost obeh strani, tako Evropske unije kot Zahodnega Balkana, zaradi upočasnitve procesa širitve. Po Pahorjevi oceni, »ne gre več samo za vprašanje razvoja Zahodnega Balkana, ki je povezano s procesom širitve, ampak proces širitve znova postaja tudi vprašanje stabilnosti in miru v regiji«. Dodal je: »Od nas, voditeljev, je odvisno, ali bomo iskali tisto, kar nam je skupno, ali poglabljali razlike«. Predsednik republike je še poudaril, da Slovenija je in ostaja velika zagovornica širitve ter obe strani pozval k vzajemnosti. Širitev na Zahodni Balkan, po njegovem, mora ostati nesporna prioriteta Evropske unije, pri čemer pa morajo države Zahodnega Balkana same izpeljati kompleksne družbeno-politične reforme.

Kot je v uvodnem nagovoru dejal minister za zunanje zadeve  Anže Logar, Slovenija od držav Zahodnega Balkana pričakuje, da nadaljujejo s potrebnimi reformami ter reševanjem politično-varnostnih tem ter izrazil prepričanje, da brez uspešne integracije Zahodnega Balkana ter stabilizacije razmer v vzhodnem in južnem sosedstvu, tudi EU ne more biti uspešen akter v globalnem smislu.

Predsednica odbora državnega zbora za zunanjo politiko Monika Gregorčič, ki je prav tako nagovorila zbrane, je pozdravila zavezanost EU regiji Zahodnega Balkana in se zavzela za zagotovitev evropske prihodnosti regije, ob tem pa opozorila na pomembno razlikovanje med širitvenim in integracijskim procesom.

Predsedniki parlamentov so poudarili pomen današnje široke parlamentarne razprave pred Vrhom EU-Zahodni Balkan, ki bo 6. oktobra 2021 v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU, v razpravi pa so izpostavili tudi pričakovanja prebivalcev držav Zahodnega Balkana, da institucije EU svoje zaveze spoštujejo. Izrazili so pričakovanje, da se bo načelna zavezanost Evropskega parlamenta k rednemu dialogu s parlamenti Zahodnega Balkana tudi udejanjila.

Ob koncu razprave so predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana in predsednik državnega zbora sprejeli skupno deklaracijo. V njej so med drugim poudarili potrebo po ponovni umestitvi širitvenega procesa visoko na seznam prioritet EU, pa tudi pomen parlamentarne diplomacije za poglabljanje političnega dialoga. Strinjali so se, da mora EU ostati prva strateška izbira partneric Zahodnega Balkana, da pa bo z integracijo močnejša in odpornejša tudi Unija. Predsedniki parlamentov so se zavzeli tudi za večjo solidarnost pri naslavljanju skupnih izzivov, predvsem pa za izboljšanje položaja mladih v regiji. Predsednik državnega zbora bo s Skupno izjavo seznanil predsednika evropskega parlamenta Davida Mario Sassolija in predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen ter udeležence prihajajočega Vrha EU-Zahodni Balkan in konference predsednikov parlamentov držav članic EU in evropskega parlamenta (EUSC) aprila prihodnje leto.

V popoldanskem delu se srečanje predsednikov parlamentov Zahodnega Balkana nadaljuje v veliki dvorani državnega zbora v Ljubljani. Visoki gosti se v okviru konference o prihodnosti Evrope, katere cilj je združiti vse njene prebivalce v razpravi o skupni prihodnosti, pogovarjajo z mladimi iz regije Zahodnega Balkana in iz Slovenije. Razprava na temo Mladi iz regije Zahodnega Balkana in Evropska unija poteka v hibridni obliki.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v razpravi z mladimi uvodoma izpostavil nujnost izboljšanja življenjskih in zaposlitvenih možnosti za mlade, da bi tako zaustavili beg možganov iz regije, ter mlade pozval k aktivaciji, tudi prek političnega udejstvovanja. Ob tem je omenil projekta Aktivno državljanstvo in Šolska ura s predsednikom parlamenta, ki sta namenjena promociji parlamentarizma in spodbujanju vključitvi mladih v procese odločanja. »Mladi ste tisti, ki boste v prihodnje oblikovali podobo našega sveta in družbe«. Ob tem je predsednik Zorčič še izrazil upanje, da bodo mladi tako iz Slovenije kot iz regije Zahodnega Balkana lahko vse svoje potenciale realizirali v Evropski uniji ter da bi jo lahko vsi kmalu v prihodnosti dojemali kot svojo drugo domovino.

Mlade je nagovoril tudi podpredsednik odbora za zadeve Evropske unije Nik Prebil. Izrazil je prepričanje, da šele, ko bodo mladi imeli pogoje za osamosvojitev, ko bodo upoštevani in aktivneje vključeni v politične odločitve, ter bo družba verjela, da so mladi naložba, šele takrat bodo mladi verjeli v politiko, v razvoj, kohezivnost in solidarnost.

Prek video povezave v pogovoru s predsedniki parlamentov sodeluje 10 študentov iz regije Zahodnega Balkana in iz Slovenije. Razprava je osredotočena predvsem na trenutni položaj mladih in na njihova pričakovanja glede prihodnosti Unije. Razpravljajo tudi o tem, ali mladim Unija ponuja tisto, kar od nje pričakujejo, kakšno politiko naj EU vodi do mladih v regiji Zahodnega Balkana ter, ali se mladi prepoznavajo kot bodoči državljani Evropske unije.

Ob robu Srečanja s predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana se bo predsednik Državnega zbora Igor Zorčič sestal s predsednikom Skupščine Črne gore Aleksom Bečićem. To so sporočili iz državnega zbora. (konec)