12.01.2022 ob 19:05
Deli članek
Stolteberg znova grozi z vojno v Evropi

Jens Stoltenberg

Bruselj (MOREL/FoNet)- Severnoatlantska zveza (NATO) je danes sporočila, da je pripravljena razpravljati z Rusijo o nadzoru orožja in namestitvi raket –po drugi strani pa ne bo dovolila, da bi Moskva vložila veto na ambicije Ukrajine, da se pridruži zavezništvu. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je po štirih urah pogovorov med predstavniki zavezništva in Rusije v Bruslju izjavil, da Moskva ne bo smela narekovati varnostnih dogovorov drugim državam in ustvarjati nevarne vplivne sfere. "V Evropi obstaja resnična nevarnost novega oboroženega spopada. Med zaveznicami v Natu in Rusijo obstajajo velike razlike. Naših razlik ne bo lahko premostiti, je pa pozitiven znak, da so vse zaveznice v Natu in Rusija sedele za isto mizo. in obravnaval bistvene teme," je dejal Stoltenberg. Stoltenberg je poudaril, da bi bila kakršna koli uporaba sile proti Ukrajini resna politična napaka, za katero bi Rusija plačala visoko ceno.

"NATO bi lahko napotil dodatne vojake svojim vzhodnim zaveznikom, če bi Rusija znova uporabila silo proti Ukrajini - od katere je leta 2014 priključila polotok Krim," je dejal Stoltenberg.

Ponovil je, da se lahko le Nato in Ukrajina odločita, ali bo država postala članica – v perspektivi, ki ji je bila obljubljena leta 2008. Stoltenberg se je skliceval na dogajanje v nekdanji Jugoslaviji in na države, ki so zdaj članice Nata. "NATO je obrambna organizacija. Nikoli nismo nikogar silili v vstop. Širitev Nata nikoli ni bila agresivna. Države članice nekdanjega Varšavskega pakta so se odločile za vstop v Nato, ker so poudarile, da jim to zagotavlja varnost," je dejal Stoltenberg. Dejal je, da "Jugoslavija ni razpadla zaradi Nata". "Za to je bilo več notranjih razlogov. Nato je prišel kasneje, da bi ustavil vojno v Bosni in Hercegovini. Nato ni spreminjal meja na Balkanu. Meje so se spremenile iz notranjih razlogov. Nato je bil tam, da bi zaščitil ljudi in to so potrdile države, ki so sestavljale nekdanjo Jugoslavijo, danes pa so članice Nata,« je dejal Stoltenberg, je sporočil portal klix.ba.

Aleksander Gruško, namestnik zunanjega ministra, ki je vodil rusko delegacijo na pogovorih, se še ni oglasil. Napetosti med Rusijo in zahodnimi zaveznicami so se v zadnjih mesecih nadaljevale, ko je Rusija na mejo z Ukrajino napotila približno 100.000 vojakov. Rusija je obtožila Zahod, da ne priznava nujnosti svojih zahtev, in poudarja, da ni pripravljena dovoliti, da bi pogajanja trajala v nedogled. Ruska stran je nezadovoljna s povečanjem števila članic Nata na 30 v primerjavi z obdobjem hladne vojne, ko jih je bilo 16 – in pristopom velikega števila nekdanjih članic vzhodnega bloka, ki ga vodila nekdanja ZSSR. V ponedeljek so se pred delegacijami Nata in Rusije srečali predstavniki ZDA in Rusije. Po pogovoru v Ženevi strani nista uskladili svojih stališč. (konec)