28.06.2021 ob 20:51
Deli članek
Zorčič na 2. Vrhu med evropskim parlamentom in predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana

Bruselj MOREL)-  Predsednik državnega zbora Igor Zorčič se je danes  v  evropskem parlamentu v Bruslju udeležil 2. Vrha med evropskim parlamentom in predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana. Vrha predsednikov, ki ga je vodil predsednik evropskega parlamenta David Maria Sassoli, so se udeležili predsedniki parlamentov šesterice držav Zahodnega Balkana: Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije ter podpredsednik parlamenta Portugalske. 

Vrh predsednikov parlamentov je bil prvenstveno namenjen krepitvi medparlamentarnega sodelovanja držav Zahodnega Balkana v luči njihovega približevanja članstvu EU. Zorčič je ob tem poudaril, da Zahodni Balkan predstavlja eno izmed ključnih prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, in izrazil namero, da bi Slovenija v šestmesečnem obdobju predsedovanja s svojimi aktivnostmi skušala doseči pospešek procesa evrointegracije tega območja. »Zahodni Balkan predstavlja naše bližnje okolje, povezani smo zgodovinsko in imamo razvito gospodarsko sodelovanje, zato smo še posebej motivirani za širitev Evropske unije na države s tega področja«.  

Ob tem je Zorčič opozoril na negativne vidike upočasnitve procesa širitve EU na Zahodni Balkan. »Nadaljnje zavlačevanje integracijskega procesa bi močno škodilo tako državam Zahodnega Balkana, ki so zavezane idejam EU, kot tudi evropskim prizadevanjem, da se na tem območju zagotovi trajni mir, stabilnost in sodelovanje ter se uveljavijo evropski standardi in vrednote«. Kot spodbudno je Zorčič ocenil prevladujoče mnenje znotraj EU, da integracijski procesi ne morejo biti zaključeni, vse dokler države Zahodnega Balkana ne postanejo članice Unije. »To mnenje delimo tudi v slovenskem Državnem zboru, zato bomo v prihodnjih mesecih našega predsedovanja Svetu EU zelo aktivno delali na tem področju, tudi s krepitvijo medparlamentarnega sodelovanja«. 

»Tudi današnji Vrh daje močno spodbudo širitvenemu procesu, predvsem zaradi aktivne udeležbe  predstavnikov parlamentov držav Zahodnega Balkana v procesih soodločanja o prihodnosti skupnosti«, je še dejal Zorčič. »Z  njihovim aktivnim vključevanjem v delo institucij EU se krepi občutek pripadnosti Uniji, ne glede na trenutni status posameznih držav. Nenazadnje je tudi namen Konference o prihodnosti Evrope spodbujanje aktivnega sodelovanja Evropejk in Evropejcev pri odločanju, kar zagotavlja trdnejše vezi med institucijami in državljani EU«, je sklenil predsednik Državnega zbora Zorčič. 

Predsednik Zorčič se je udeležil tudi srečanja Odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta (AFET), ki je potekal v sklopu 2. Vrha med Evropskim parlamentom in predsedniki parlamentov Zahodnega Balkana. Pri tem je Zorčič podal oceno, da je po obdobju epidemije nastal vakuum na področju pridružitvenega procesa, »ki ga je nujno treba zapolniti z nadaljnjimi koraki, ki bodo izkazovali, da je ideja Evropske unije živa in da pridružitveni proces držav Zahodnega Balkana ni mrtev, temveč je v strateškem interesu Evropske unije«. Zorčič meni, da je evropska perspektiva gonilna sila številnih reformnih procesov v državah Zahodnega Balkana, zato še posebej pozdravlja določilo danes sprejete deklaracije, ki predvideva vzpostavitev rednega medparlamentarnega dialoga med Evropskim parlamentom in državami zahodnega Balkana na najvišji ravni. Ob tem je Zorčič zagotovil tudi aktivno sodelovanje slovenskega Državnega zbora. 

Ob robu Vrha v Bruslju se je predsednik Zorčič srečal še z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem, s katerim sta med drugim govorila o prioritetah in priložnostih Slovenije med njenim skorajšnjim predsedovanjem Svetu EU. Predsednik Zorčič je ob tem kot ključni determinanti skorajšnjega slovenskega predsedovanja Svetu EU izpostavil širitveno politiko EU na Zahodni Balkan ter vladavino prava - tudi v luči aktualnega dogajanja v nekaterih članicah EU. 

Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je v Bruslju opravil tudi vrsto dvostranskih pogovorov. Srečal se je s predsednikom Sobranja Severne Makedonije  Talatom Xhaferijem, ki se je med drugim zahvalil za dosedanjo podporo Slovenije pri njihovih prizadevanjih za vstop v Evropsko unijo. Sogovornika sta se strinjala, da lahko parlamenti odigrajo ključno vlogo pri ponovnem vzpostavljanju zaupanja v širitveno politiko Evropske unije, države članice pa blokade pristopnih pogajanj ne bi smele izrabljati za namen razreševanja dvostranskih odprtih vprašanj. 

Delovni obisk v Bruslju je bila tudi priložnost za srečanje z vodjo predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji Iztokom Jarcem  in veleposlanikom Republike Slovenije v Belgiji Radom Genoriem. Predsednik Zorčič pa je delovni ponedeljek v Bruslju zaključil z bilateralnim srečanjem s predsednikom Narodne skupščine Republike Srbije Ivico Dačićem.